prazniško (69)

zidu! - - Ali se vam še ne zdi, da so vse te	prazniško	oblečene besede gladko izračunjena komedija	A
izba; nizek strop, lesen in črn, tla prstena;	prazniško	je pospravljena, zelena peč v levem kotu se	A
Na rame ti je legel blagoslova cel tóvor,	prazniško	nakičena te snubi blaženost in ti se kujaš ko	A
cerkvico sv. Marije v Trenti, ko smo opravili	prazniško	službo božjo z mašo, pridigo, litanijami in	A
je bilo kakor rojstvo sveta. Jezero je bilo	prazniško	mirno in svetlo.In z Enricom sta se srečala	A
Človek tako rad prezre, da malenkosti skrbe za	prazniško	razpoloženje.Ta sprememba je bila dejansko praznika	A
ujela veverico, ptico ali zajca, sva napravila	prazniško	kosilo.Čez leto dni smo jedli že svoj prvi krompir	A
je obraz, nato se je vrnil v izbo, in se je	prazniško	oblekel, celo nečimrno rdečo ruto si je prevezal	A
kmetsko je bil oblečen, visoke škornje je imel,	prazniško	kamižolo in na glavi črn klobuk s širokimi krajci	A
bilo samote željno. Sezul si je škornje, tudi	prazniško	obleko je slekel, ki je še vsa dišala po tobaku	A
pred njimi. Trije fantje in lepo dekle, vsi	prazniško	oblečeni, velike cule v rokah. ”Kam pa ti	A
jablanovim cvetjem posuto; ljudje, glasni in veseli,	prazniško	oblečeni, sami svatje; in vriskajoče petje zvonov	A
jaslicami se je svetil zlati angel. Izba je bila	prazniško	pospravljena; prazniško oblečeni so sedeli za	A
angel. Izba je bila prazniško pospravljena;	prazniško	oblečeni so sedeli za mizo in so čakali polnočnice	A
postelje, v sobi je dišalo po loju, vse je bilo	prazniško;	in rekli so, da je mrtev.Stopil sem blizu k	A
svatovski sprevod in bi si ne upal med vesele,	prazniško	oblečene svate.Otroška misel me je obšla; stopila	A
cincajoči, sključeni hrbet voznikov, zadaj so	prazniško	oblečene ženske opravljale in obrekovale s hreščečimi	A
vojske za spomin. Na plahto je položil najprej	prazniško	obleko, nato perilo; ko pa je začel zgibati	A
obadva od srda zaripljena v obraz. Ženska,	prazniško	oblečena, je imela v rokah dežnik in culo, moški	A
izgubljenih... Nekoč pa je bilo doma veselo in	prazniško.	Prišel je k njim mlad in lepo oblečen človek	A
procesija. Prišli so k Pavli, židovki, bili so	prazniško	oblečeni, v gorko kožuhovino zaviti.Na obrazih	A
se napravijo na pot. Kakor na veselo svatbo,	prazniško	oblečene, smejoče in vriskajoče.Sestra Cecilija	A
sobi, vstale so in so se napravljale hitro,	prazniško	veselje je bilo na vseh obrazih.Tudi Malči se	A
In sestra Cecilija je šla in ji je prinesla	prazniško	obleko.Malči se je nasmehnila; njena vera je	A
Farani iz hribov so se vračali od jutranje maše,	prazniško	oblečeni, postavni in veseli.Sonce je sijalo	A
izbi. Vse se mi je zdelo nekako tiho, belo in	prazniško,	kakor je pač v izbah, kjer ležé bolniki.Svetel	A
potaplja v morje. Meščani so se bili navsezgodaj	prazniško	oblekli, izprehajali so se po trgu in po obrežju	A
milo svetlobo. Hiše so gledale prijazno in	prazniško	in obrazi vseh ljudí, ki so prihajali mimo,	A
Pred prvo krčmo v vasi je stopilo iz voza dvoje	prazniško	oblečenih kmetic, obloženih s culami, koši in	A
si je lase z blagodišečo vodo, ravnal si je	prazniško	prečo od čela do temena in je mislil nevesele	A
“ Prelep je bil dan, ulice in hiše so bile	prazniško	svetle, okna so mežikala v žarki luči. Damjan	A
lila celo v globel. Počasi se je dramila vas;	prazniško	oblečene ženske so stopale v klanec, kakor velike	A
srcu, pomešal se je neprijazno v to veselo,	prazniško	pričakovanje. ”Taki so vsi tisti, ki hočejo	A
prihodnost so frfotale pisane sanje in obema je bilo	prazniško	pri srcu, zakaj lepše so bile sanje nego bi	A
amerikanec; vsa družba je bila mlada; dekleta so bila	prazniško	naščeperjena, obleke so šumele in rdeče rute	A
posteljo tisto noč; prižgala je luč, oblekla je	prazniško	obleko in se je napravljala na pot. Mate	A
toliko večjo silo in v toliko večji lepoti ...	Prazniško	oblečena je stopila Hanca v sobo. ”Napravila	A
glasile so se vesele pesmi, prijazni, smehljajoči,	prazniško	oblečeni ljudjé so sedeli za mizo ter se prijateljsko	A
krila: od bele cerkve na hribu poje zvon svojo	prazniško	pesem, z drobnimi koraki hite žene in dekleta	A
vasi, ki se je senčila v dolini; vsi so bili	prazniško	oblečeni in sonce je sijalo.Kurent je skočil	A
prijetne osuplosti; hiše so gledale ošabno in	prazniško,	kakor ob cesarjevem godu, nekatere so bile celo	A
bolan. Vzdignil se je, pa je še povezal culo -	prazniško	jopo, židano ruto in nove čevlje.Tako je šlo	A
krilo preko postelje, da se je svetilo novo in	prazniško,	nato se je umila in preoblekla ter je vezala	A
Pojdimo, če je treba!“ je ukazala. Teta Fani,	prazniško	nališpana, jo je spremljala.Milena jo je premerila	A
in srečal, je bilo kakor prerojeno, veselo,	prazniško,	brez greha; cesta, hiše, cvetoči kostanji v	A
desetletno dekletce za šalo obleklo materino	prazniško	krilo; na rokavih, na bluzi in krilu je bilo	A
bil, da si obležal v veži!“ Oblekel se je v	prazniško	obleko ter si očedil suknjo. ”Zdi se mi,	A
dovoljnimi očmi. Ali pozorišče, prej tako dolgočasno	prazniško,	je bilo zmerom bolj zanimivo.Nič več ni bilo	A
poti gredó živi ljudjé, s križi in banderi,	prazniško	oblečeni, pojo in molijo; kakor so njih pesmi	A
Zunaj je čakala, da bi prišel.	Prazniško	oblečena je sedela za mizo, ni si upala vstati	A
bela, napol gosposka hiša, ki gleda visoko in	prazniško	z zelenimi okni ter pravi ”Prešco boš dobil	A
že se je zasvetilo tam, že se je vzdignilo	prazniško	belo poslopje, vsa lepa prihodnost se je zasvetila	A
trške hiše. Vse je bilo kakor umito, okopano;	prazniško	se je lesketalo jabolko na zvoniku farne cerkve	A
kakor da bi se bili domenili: vsi ljudje so bili	prazniško	oblečeni, stali so odkriti na stezah, ob gomilah	A
pomlad, on pa je povezal culo in je oblekel	prazniško	obleko in se je napotil.Po kolenih sem šla do	A
besedi. Življenje jim je teklo ravno, čisto in	prazniško,	kakor bela okrajna cesta ob Močilnici.In daleč	A
pozabi; le včasi se še oglasi spomin - tiho,	prazniško	zvonjenje iz daljave.Zapel sem to pesem mlademu	A
Ozrl sem se - vse je bilo lepo pospravljeno,	prazniško;	miza je bila nedeljsko pogrnjena, v vazi so	A
sončnih holmih sloni, vsa bela, vesela, zmerom	prazniško	oblečena.Kadar sem prišel tja, se mi je zdelo	A
cerkvi in ceremonijam najbližji!“ Oblekla sta se	prazniško	ter sta se napotila k dekanu. Prelep spomladanski	A
Po široki cesarski cesti prihajajo v gručah	prazniško	oblečeni ljudje, vsi vedrih lic, jasnih oči	A
krčmarja, moža gospe Francke. Oblekel si je črno	prazniško	suknjo ter je stopal za pogrebci poleg gospe	A
veseli. Pri srcu jim je bilo vsem tako sladko in	prazniško,	kakor da je Bog sam pogledal nanje ter za zmerom	A
Služabnik je šel po nevesto, oblekel jo je v	prazniško	oblačilo in je stopil z njo pred gospoda.Počasi	A
izpraševanja, kaj treba, da bi hodile po cesti	prazniško	oblečene misli, da bi se srečavale in pozdravljale	A
ovčarji, ki so bili po dolgih mesecih zopet	prazniško	oblečeni, ovčarji, vse poletje samotarji, so	A
navadno kosilo -- ne preskromno, pa tudi ne	prazniško.	Mnogokdaj sem že imenitnejše kosil.	B
kar se mi je zdelo najbolj primerno za tisto	prazniško	praznoto.Drugi ljudje morda niso pisali, ampak	B
institucionaliziranih struktur, ampak tudi na vsakdanje in	prazniško	življenje zunaj njih, njegova prava domovina	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani