nova beseda iz Slovenije
pošiljalo svetlobo tako jasno, da bi škrjanci dan | pozdravljali? | Kak ob rokó je naslonila lice! | A |
hvaležni pogledi, od radosti rosni, doma so | pozdravljali | sine junaške. Po zraku je jasna odmevala pesem | A |
njim... Grgar je še spal, le psi so nas glasno | pozdravljali | in spremljali daleč ven iz vasi.Na Prevalu se | A |
bili mi otroci, smo se lepo vedli in spoštljivo | pozdravljali | odrasle ljudi!’« je hudomušno oponašala mater | A |
potiskali, govorili, kričali, se smejali, se | pozdravljali, | se trepljali po ramah in si segali v roke, zakaj | A |
bili najprej zelo glasni, ko so se smejali in | pozdravljali. | Potem so govorili zelo tiho in Jožica Malovrh | A |
mimo Ignacijevega kipa, tudi Gvaraníji ga niso | pozdravljali, | razvedelo se je, tega ni bilo mogoče skriti | A |
spremstva in ni se menil za kmete, ki so jih | pozdravljali, | za sončno pokrajino okrog sebe.Molčal je, zvečer | A |
je oče povedal, od kod ga je izvlekel, veselo | pozdravljali, | je prvič zares videl, da je vojna.In da so povsod | A |
druga pospešila korak, in kmalu so se veselo | pozdravljali | naši romarji in stari Kržan s hčerko Jerico | A |
se otresel topeče vsakdanjosti. Radostni so | pozdravljali | hišo božjo, ki je odzdravljala in vabila s prazničnim | A |
dolgo čakali na cesti in ga nadvse spoštljivo | pozdravljali. | »Milijonar,« so si tiho kimali in gledali za | A |
pred nami na bližnja drevesa in nas unisono | pozdravljali | z glasnim živživživ. Pa kdo bi strahopezdljivim | A |
društvene deputacije. Z glasnim smehom so ga | pozdravljali | znanci, ki so ga srečavali s steklenico pod | A |
Na ulicah se je gnetlo ljudstva. Nekateri so | pozdravljali | Epafrodita, drugi so zijali v Slovena, ki sta | A |
pripogibali kolena. S čelom so se dotikali tal in | pozdravljali | gospodarja.Streha na vozu je padla. | A |
kopja na tla pred poslanci in jih gostoljubno | pozdravljali. | Volk jih je sprejel z mrkim očesom. | A |
so si sredi ceste segali v roke in se glasno | pozdravljali. | Dan se je že globoko nagnil, preden | A |
na robu ceste, da so ju spustile mimo. Tudi | pozdravljali | so, kajti Resnika so poznali, zlasti starejši | A |
so se drug za drugim oglašali pri njem in ga | pozdravljali. | Zelo natančno si je ogledal Gradišče. | A |
samozavestno, ponosno, brezskrbno; slavni so | pozdravljali | slavne, stiskali si roke in se prijazno nasmihali | A |
splahneli, votlogledi, razgrizeni od bolečine. | Pozdravljali | so ga, smehljali so se mu nagnusno, vlačuško | A |
pride čas, ko se povrne v sončne kraje, ki so jo | pozdravljali | od daleč, kadar je stala ob oknu in je sijalo | A |
Prihajali so najprej natihoma, komaj so se | pozdravljali, | tiho so sedeli.Ena sama misel je bila v srcu | A |
glasneje, peli so in prepevali, prijazno so se | pozdravljali. | Misel pa je ostala v srcu, ena sama misel, velika | A |
prijaznost. Prijatelji se niso več krščanski | pozdravljali, | temveč mežikali so si hudobno in škodoželjno | A |
prikazala in kamor je šla, so jo tlačani ponižno | pozdravljali; | še za njenim hrbtom nihče ni pljunil. Tudi njeno | A |
trdo steno. Po vrsti so prihajali vsi in so ga | pozdravljali: | Kovač, Martinov, Potnik in puntarji od prvega | A |
strani po večernih ulicah mimo ljudi, ki so | pozdravljali | spoštljivo; sladko mi je bilo, zakaj tudi name | A |
nebu. Ljudje, ki so naju srečevali ter naju | pozdravljali, | so bili resni in zamišljeni; hodili so, mudilo | A |
sonce je sijalo; vsi so me poznali in so me | pozdravljali, | jaz pa sem bil bos ... Senca njegove ”nespodobnosti | A |
lahkimi, lenimi koraki; znanci so se srečavali in | pozdravljali, | od vseh strani je šumelo glasno, veselo govorjenje | A |
”Ne bili bi te veseli! Lepo bi te | pozdravljali | ob belem dnevu in zdelo bi se ti morda, zaupljivemu | A |
Obsojenci! ...“ | Pozdravljali | so ga, časih se je celo doteknila roka klobuka | A |
betežni starci in samosrajčniki. Vsi pa so ga | pozdravljali, | slavili in blagrovali. ”Blagoslovljen, Kurent | A |
do prsi mu je klonila glava. Iz gozda so ga | pozdravljali | in klicali vsi po vrsti, bratje in sestre, prijatelji | A |
šli mimo in se niso ozrli nanj, drugi so ga | pozdravljali | z nezaupnim, neprijaznim pogledom. ”Saj še | A |
dolgi tajnik. Če je šel Kačur po ulicah, so ga | pozdravljali | kmetje veliko manj spoštljivo, skoro prezirno | A |
Nikakor ne. | Pozdravljali | so me prijazno in mi stiskali roke.A ta prijaznost | A |
toliko je bilo ljudi, ki so hodili mimo in so jo | pozdravljali. | Prijemali so jo za roko in so jo vodili po čudnih | A |
spoštljiva suknja, so se ji odkrivali in priklanjali, | pozdravljali | jo prisrčno; marsikatero oko se je orosilo od | A |
trudoma vili njegovi žarki in so te smehljaje | pozdravljali; | ti pa si čemeren in zaspan zastiral okna s težkimi | A |
tisočkrat! Kamor boš pogledal, te bodo očitajoč | pozdravljali, | koder boš hodil, te bodo nemi srečavali; ob | A |
klonil glavo, ko se je vračal s pokopališča. | Pozdravljali | so ga ljudje, toda pozdrav je bil hladan, ozirali | A |
zapelo je polje, zašumeli so gozdovi. Vsi so | pozdravljali | Marka: sonce, polja in gozdovi.Marko se jim | A |
s trudnimi . / . / stran 76 . / koleni in so | pozdravljali | debelega Marka kakor nebeškega angela.Pljunil | A |
dolgo pipo v ustih in sosedje bi me spoštljivo | pozdravljali. | No, izgubljeno vse, pod kap zalučeno! | A |
dolgo pipo v ustih in sosedje bi me spoštljivo | pozdravljali. | No, pobegnil sem ponoči kakor tat in še zbogom | A |
v veselju, ne v bridkosti, ko se bodo ljudje | pozdravljali | s cvetjem ovenčani in z glorijo ljubezni.”Kako | A |
v njegovem srcu ... Z genljivo ljubeznijo so | pozdravljali | Biljčani novega župnika, odrešenika.S holma | A |
drugačno sonce; tam bodo hodili mimo in te bodo | pozdravljali | z veselim vzklikom, priklanjali se bodo k tebi | A |
mu odpevali. Farani, ki so ju srečavali, so | pozdravljali | ali na to, ali na ono stran, na obedve nikoli | A |
zvezdami se bleščeče globine so naju smehljaje | pozdravljali | tisti, ki leže na dnu ... * | A |
Anica doživela, da so jo ljudje s solznimi očmi | pozdravljali | in blagrovali.Marjanica je bila v velikih skrbeh | A |
je slonel ob oknu, pa ni odzdravljal, ko so | pozdravljali. | Komaj jih je videl. | A |
peljala, zavita v odeje sredi maja. Ljudje so jo | pozdravljali, | ona pa je strmela topo predse.Ljudje so šepetali | A |
dotekali, prehitevali ali pa srečevali, so se vedno | pozdravljali: | »Čebele!« »Troti!« | A |
veliki sladko sadeži. »Kalifornija!« smo se | pozdravljali | z navdušenjem in bili presrečni, da nam je uspelo | A |
vsi trije zapite duše, so nam bili vzor. Celo | pozdravljali | smo se tako, kakor so se naši trije veliki junaki | A |
še mnogo drugih, ki so ga pri njegovem vstopu | pozdravljali | z glasnimi klici. Ali takoj so zopet utihnili | A |
in okorna karosa izmed hiš šentviške vasi. | Pozdravljali | so jo topovi na Ljubljanskem gradu, po mestu | A |
ovca, katero je bil pograbil nekje na paši. | Pozdravljali | so ga vsi s klici radosti, in nastal je hrup | A |
cekin, pa je prodana!« Z glasnim smehom so | pozdravljali | tovariši izborno to odiranje.Vitez Sonce pa | A |
strmeli od daleč, mnogi so pogumno pristopali in | pozdravljali | po stari šegi. »Bog vas sprejmi, o sveti možje | A |
/ stran 49 . / »In gostje bi te spoštljivo | pozdravljali: | O dober dan, gospa.Napil bi vam, če ne bi zamerili | A |
Vzhodnjaki so odveslali. Turovci so jih še dolgo | pozdravljali | z mostišča.Črnoglavka se je pa naglo preoblekla | A |
pesem! Turovci so črnolase tujce že zdaleč | pozdravljali | z glasnimi vzkliki in so bili kakor vsi iz sebe | A |
klopci pred durmi. Zagledavši grajsko hčer, | pozdravljali | so jo vsi trije v enem glasu ter obenem popraševali | A |
sabljami po stopnicah gor kakor doma in gospodinjo | pozdravljali | kakor stari znanci.S precèj neprijazno vljudnostjo | A |
Ančka, Podlipnikova Ančka. In ko so ga vaščani | pozdravljali: | »Marko, ti pa ti.Pogum imaš. | A |
Celovca čez Ljubelj. Podlipnica in Ančka sta | pozdravljali | izpred duri. Franca pa se ni mogla premagati | A |
cesti živino gnali ali prazni šli v semenj, | pozdravljali | so ju vsevprek ali z glavo kimaje ali s kakim | A |
Prihajal je redkokrat zvečer in zato so ga | pozdravljali | nocoj vsi z glasnim čudenjem. »Ej, kaj boste | A |
političnem izpovedanju in prejšnji prijatelji se niti | pozdravljali | niso, srečavajoč se v svojih opravkih. Sodnik | A |
zakaj s ceste je prihajala velika družba in | pozdravljali | so se kar vprek. Novi župnik, »gospod | A |
starega gradiča in vreščali po vrtnih nasadih, | pozdravljali | so lepo jutro, kakor je dejal sam zase stari | A |
opravičil dolgo zamudo. Senoseki ob poti so me | pozdravljali | in marsikdo, ki je zvedel, da grem na Triglav | A |
dohitevala delavce, v rutah so nosili svojo južino in | pozdravljali. | Nekaj se jih je obesilo na voz, Lovrač jim ni | A |
kmetsko hišo, krčmo ali vinski hram, povsod so ga | pozdravljali | glasno in radostno: »Dobrodošel!« | A |
meščani so se mi zdeli prav prijazni. Mnogi so me | pozdravljali, | dasi me niso še nikoli videli.Eden me je celo | A |
sem mogel koga pogostiti, so me od vseh strani | pozdravljali, | objemali in častili.Ko pa se je prazni hram | A |
Medaljo bi dobil in lepo invalidnino. | Pozdravljali | bi ga na cesti in v lokalih, obiskovali bi ga | A |
prihiteli svojim tovarišem nasproti in jih radostno | pozdravljali | ter s tem naredili konec pogovoru.Črni Peter | A |
tako hrabro kljuboval veliki armadi. Eni so ga | pozdravljali | z oduševljenimi klici; to so bili tisti, ki | A |
Čudno se jim je le zdelo, da jih domačini niso | pozdravljali | z navdušenim vzklikanjem.Težko je biti osvoboditelj | A |
mladosti in svojih učiteljih. Podaniki so naju | pozdravljali, | v mestih so se vrstile gostije, zvonovi so bili | A |
Preveč prozorna je. Celo potankost, kako so | pozdravljali, | ni prepričljiva.Imela je privid in župnik ji | A |
iztezali vratove, širili nozdrvi in rezgetaje | pozdravljali | mlado sonce.Manjši kosmati tovorni konji, osedlani | A |
godba na pihala, ljudje so ploskali in s truščem | pozdravljali | govornika, ki je spet rožice sadil. Dolina ima | A |
trg. Vsi so se mu odkrivali in ga spoštljivo | pozdravljali. | Ko se je Busche vrnil domov, se je slekel, vrgel | A |
mislili, da bodo strašansko imenitni, če bodo | pozdravljali | profesorja z besedami »O, ja,« namesto z »Dober | A |
Ljubljani so strogo pazili na to, da so mlajši | pozdravljali | starejše; ti so navadno tudi čakali na dolžni | A |
, jih sumljivo mnogokrat srečavali, ponižno | pozdravljali | in pisali pisemca z verzi in mnogimi sentimentalnimi | A |
razpostavil v nemogoče položaje; nekateri so | pozdravljali, | drugi so na videz merili, zopet drugi so v rokah | A |
mesto. Na obakraj ulic so se gnetli ljudje, | pozdravljali | cesarja in ploskali.Z balkonov in oken so žareli | A |
fantalini so žvižgali na prste in vojaki so | pozdravljali | z orožjem. Kraljična je prišla iz gradu in je | A |
vrata na stežaj odprla. Svinčeni vojaki so | pozdravljali | pred vrati, ženin in nevesta pa sta sedela na | A |
nekaj zmotilo; prvi so že stopali na kopno, se | pozdravljali | in objemali, jaz pa sem kar še buljil, dokler | A |
sem redno zavijal tja, in skozi ograjo so me | pozdravljali | s kričanjem in z nemim mahanjem - spominjam | A |
trgovsko vajenko, in navadno smo drug drugega vsaj | pozdravljali, | zdaj pa, ko smo že vstopili, ni prišel od nikogar | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |