»Hitreje, hitreje, zaspanci!« se je oglasila Jerica. Prva družba je počakala, druga pospešila korak, in kmalu so se veselo pozdravljali naši romarji in stari Kržan s hčerko Jerico in mlado Bricovo ženo Rozalo. »Tone, kako pa, da si zaležal?« se je smejala Jerica in, pogledala bistro Toneta, ki ni vedel, kako bi se opravičil. »Jaz sem pa mislila, da si ti že na Primskovem, da si zasedel klop v cerkvi in mi hraniš sedež.«