poslopja (2.809)

/ . / stran 109 . / Naša dela To je, da	poslopja	Slovencem je treba, pa sekati kamna nam manjka	A
murv. Za hišo in na obeh straneh gospodarskega	poslopja	in dvorišča, vse še precej lepo urejeno, a malce	A
vrsti med drugimi. Vzdolž Kanala veje od morja,	poslopja	spijo, ko da je komaj proti jutru vlaga osvežila	A
»Kaj boš jecljal, potep!«	Poslopja	molče, na koncu ulice je žarek obsvetil bok	A
lenobni belkasti sopari, ki zavratno oklepa	poslopja	in skriva morje.Tisti večer je bila torej megla	A
postanejo v zimskih dneh precej visoka steklena	poslopja.	Spomladi pa kmetje šipe snamejo, da se limone	A
zidu tipajo, čez, tja na pročelje kaznilniškega	poslopja.	Mirno in sivo s tisoč drobnimi, zvitimi in črnimi	A
popoldneva skozi viskozno belo soparo do hotelskega	poslopja,	ki se gizdavo lesketa pred njim.Pod napuščem	A
levkupubogagmajna, da se tresejo šipe gimnazijskega	poslopja	okrog zmrcvarjenega, zmaličenega puntarja na	A
jih je ob vhodu. Od bližnjega univerzitetnega	poslopja	že dve uri odmevajo klici in skandiranja študentov	A
po tlaku, oglušujoč zvok je silil navzgor med	poslopja	in skozi okno je videl moža s haljo do tal,	A
Množica pravičnega ljudstva se zbira okrog sodnega	poslopja,	da bi izrazila svojo solidarnost stožilci, ki	A
izginili za bukovim gozdičkom, ki je ločeval	poslopja	pristave od širokih polj, kmalu zatem pa sta	A
glavo se je dotaknil hrapave površine temnega	poslopja.	Vse močneje je pritiskal s hrbtom in glavo ob	A
okna njegove hiše je bilo mogoče videti temna	poslopja	kaznilnice.Velikokrat jih je gledal ponoči,	A
Opisoval je stanje, s širokimi gibi je kazal na	poslopja	kaznilnice.Videti je bil miren in zadovoljen	A
vojake, ki so bili v JLA, nenehno selili iz	poslopja	v poslopje, kajti krožile so govorice, da jih	A
drevored košatih kostanjev drži do obširnega	poslopja,	čigar brezštevilna okna gorijo v sončni svetlobi	A
živine redi njegov hlev, in prostorna gospodarska	poslopja	stoje poleg čedne hiše.Na trati pred hišo pa	A
z dolgimi mački potegniti slamnato streho s	poslopja.	Mnogo jih je samo gledalo in kričalo.	A
Materin jezik mu je segel samo do uradnega	poslopja;	v uradu niti zaklel ni nikdar slovensko.Če je	A
strani gozdovi v smrt za denar. Na pročelju	poslopja	se blešči napis: Alessandro Strada & Andrej	A
nadaljeval svojo hojo. Ko je prišel do šolskega	poslopja,	se je nekoliko pomudil, mrmral čudne besede	A
stala na severnem koncu vasi. Od sosedovega	poslopja	jo je ločil sadovnjak.Severna stena pa se je	A
ko so Štefan in drugi prestopili prag starega	poslopja.	Težko bi bilo uganiti njihova čuvstva, ko so	A
izginila z njo pri stranskem vhodu kolodvorskega	poslopja.	Strašne so bile te nosilnice.	A
v Skiniju. Lokal je tičal v pregibu novega	poslopja	vaškega gasilskega doma in temačnega starega	A
Poleti se drži tega v vrsto stisnjenega, starega	poslopja	prijeten hlad, ki ga razstavljeni predmeti iz	A
vrata bolj starega kakor nekdanjega šolskega	poslopja,	kjer sta bila spravljena občinska knjižnica	A
vznožju hribja, pa tudi sredi ravnin, so čemela	poslopja,	odprta na prostrana polja, s svojo črno ali	A
robu grebena, na katerem so ležala obljudena	poslopja	in taka davnih dni.Narava se ju ni branila,	A
se zrinili v veže in hodnike, kratko rečeno,	poslopja	so pristrigla svoje razteznosti, Tjaž ni mogel	A
ob ulici, pač pa tu in tam lesena gospodarska	poslopja;	človeška bivališča so bila pomaknjena proč od	A
komisno opravljeni pisarni tuzlanskega postajnega	poslopja	pri mizi, obloženi z mnogimi papirji, stotnik	A
so dolgo čakati; vsi so zrli v vrata mračnega	poslopja,	ne priženo li zločinca. »E-e, njegova ura ne	A
nekatera so bila odprta. Hodil je nekaj časa krog	poslopja,	kakor bi hotel od njega zvedeti, kam je spravilo	A
in zavetje upornikom. V pritličju postajnega	poslopja	so bile pisarne vojaškega sodišča in prav pod	A
solnčne žarke, lijoče se po zidu postajnega	poslopja;	morda je njegova duša kratko pred smrtjo slutila	A
uličnica, ki teče tod po ulicah kraj mojega	poslopja,	bo dobra za konja, za piti hodimo pa na studenec	A
sila, zaprli so žganjarne, zastražili javna	poslopja,	ustavili promet in brzojav.Pri ‚Veselem kozaku	A
jaz ali tudi le v istem poslopju ali okolišu	poslopja	do daljave petih sto metrov. Rekli so, da me	A
pisarno, me vedel pri stranskih durih iz sodnega	poslopja	in potem po skritih ulicah v temno gostilno	A
vlekli na ušesa zvoke in ropote, prihajajoče iz	poslopja,	in vsakikrat, če je kdo prišel in odšel skoz	A
marsikaj popravila pri hiši, postavila gospodarska	poslopja,	prikupila sveta.Ali navzlic vsem spremembam	A
»pa bi bil ob glavo.« Prišli so do lepega	poslopja.	Melhior jima je odkazal stan, lepo sobo, po tleh	A
marmorni Konstantinov forum in obgrnila velikanska	poslopja	carske palače.Kakor bi se dvigali kričači iz	A
sobe, kjer je ždel on. Celo krog gospodarskega	poslopja	ni to leno jutro vzbudilo življenja kakor sicer	A
Pred njo se je dvignila bela stena šolskega	poslopja,	da ni vedela, kdaj.Siloma je ustavila nogo,	A
vzhodno pobočje in tako oddeljujočimi gospodarska	poslopja	od samega dvorca. In kakor bi iz hiše na griču	A
Stropniško pečjo, se belijo sredi sadovnjaka	poslopja	hribovske kmetije, predstavljaje v svoji skupnosti	A
zatišju Stropniške peči se razporejajo posamezna	poslopja,	zgrajena večinoma iz lesa in kamenja. Nedaleč	A
ob pogledu na ponosno pročelje starodavnega	poslopja,	dolgo potegnjene hleve in kozolce, rumeneče	A
oblike ponosnega, v snežni belini se bliskajočega	poslopja.	Kaj ni to Beli dvor?	A
dvakrat ali trikrat obhodil hišo in gospodarska	poslopja.	Ko je le zaman čakal na odziv, je nevoljno stresel	A
belostrmeče, kakor vzrastle počasi iz črnega	poslopja	onkraj ceste, plahutaje z ogromnimi perotmi	A
...	Poslopja	postajajo vedno bolj črna, ulice se zožujejo	A
iskre lesketale so se zvezde na nebu. Visoka	poslopja	so stala ob cesti mrtva in črna, kakor veliki	A
tlak na znanih ulicah, visoka, ječam podobna	poslopja	in zaprašeni vrti, vsi glasovi, ki so mi prihajali	A
sem komaj razločevala zvezde; in naokrog črna	poslopja,	molčeča ...Spalo je življenje, le tu, tam, se	A
nedaleč kakor visoka črna stena. Iz nekega	poslopja	v daljavi se je bleščalo rdeče okno, podobno	A
strehah. Ko sva prišla v bližino velikega, sivega	poslopja,	ki se je razprostiralo kakor zakleto mesto med	A
gledala na ono stran, kjer so se visoka, temna	poslopja	vzpenjala iz valov in iz noči. ”Mlada sta	A
ceste in veže, tako da je sivkasto, slepo ozadje	poslopja	strmelo zviška nanj.Tam je stalo par krivenčastih	A
dolgočasne hiše so bile tam, in visoka nova	poslopja,	odurna, podobna pobeljenim ječam; vse kakor	A
V tem času se je popolnoma stemnilo; visoka	poslopja	notranjega mesta so se izgubljala v temo...	A
nenadoma se je zasvetilo tam gori, iz tihega	poslopja	je pogledalo veliko svetlo oko in se je začudilo	A
večer je bil, v maju. Visoko na strehah so se	poslopja	še svetila, zrak je bil topel in čist, vse ulice	A
so bila majhna, globoka in omrežena. Okoli	poslopja	je bila nekoč lesena ograja, zdaj so bili tam	A
ji je, da ni srečala nikogar. Bela cesta in	poslopja,	in temne postave; ki so hitele mimo nje, vse	A
pod obleko. Izgubljali so se v velika, siva	poslopja	brez oken, in vrata so se zapirala za njimi	A
kakor niti pri pajčevini. Povsod stojé visoka	poslopja,	podobna mrkim velikanom. Milkovič beží po	A
je razločila polagoma bleščeče stolpe, bela	poslopja,	ki so pač velika in stoje tam, kakor cerkev	A
komaj deset korakov od zidú in od gospodarskega	poslopja,	je strmela v mlado bogastvo predse s temnimi	A
- sodnija, šola, pošta, sama mirna, ponosna	poslopja.	Gledala je v tla in hodila hitro; če ji je kdo	A
koče z mrkim in zavidnim pogledom dol na bela	poslopja.	Na klancu jih je stanovalo mnogo, ki so živeli	A
po ulicah, kjer stoje ob obeh straneh visoka	poslopja	in lepe cerkve vsenaokoli - in tedaj mu položi	A
in dragih kamnov, v velikih mestih, kjer so	poslopja,	da je ljubljansko gledališče koliba v primeri	A
šolo, sanjal je vso pot, in ko je prišel do	poslopja,	ki so gledala iz njega tako neprijazna in pusta	A
jesenska megla je visela v zraku, da so se dvigala	poslopja	ob cesti nejasno in v razblinjenih obrisih.	A
na nebu; ob cesti so se dvigala visoka temna	poslopja.	Iz kake kavarne ali visoko iz razsvetljene koncertne	A
pražnje uniforme; in ceste so bile pometene in	poslopja	pobeljena, in zastave so vihrale na mlajih in	A
V dolini je bilo tiho. Mesec je pokril	poslopja	z raztopljenim srebrom in drevje po vrteh je	A
ves Breg, od Lovránove bajte do Kotnikovega	poslopja,	a samotni dom ob vodi je preskočila celo teta	A
dviga visok zvonik, a krog njega so raztresena	poslopja	z rdečimi strehami; bližate se majhnemu mestecu	A
so izginila izpred mojih očij visoka mestna	poslopja.	Pot se je vila navkreber.	A
lahno zibaje se proti odprtemu morju. Visoka	poslopja	oddaljenega mesta so se svetila v ugašujočih	A
Opazoval je natančno ljudi, ki jih je srečaval,	poslopja,	plakate, - ali vse samo mehanično, ne da bi	A
mrzlih žarkih ter je izbrisala vse konture.	Poslopja	so stala naokoli kakor nerazločni sivi kolosi	A
ulica se je raztezala v neskončnost; visoka	poslopja	so se izgubljala v temo, le tu pa tam so bila	A
stran 170 . / Nad vrati dolgega, začrnelega	poslopja	je gorelo dvoje svetilk.Uradniki v službenih	A
tako vsaj se je zdelo gospodu Štefanu Osniku.	Poslopja	so se lesketala, kakor obita z zlatimi pločami	A
prepričan, da pride ...“ Sonce se je skrilo za visoka	poslopja	na ”Ringu“; čez steze so se plazile dolge drevesne	A
mesta, ni več ulic, v temo so se pogreznila	poslopja.	Vsenaokoli prazna pokrajina; dolga ravna cesta	A
Prišel je na Ring. Ponosna	poslopja	so samevala sredi vrtov, le tupatam okno razsvetljeno	A
slučajno v notranje mesto, je gledala tista ponosna	poslopja	ob gosposkih cestah, elegantne dame, ki so šumele	A
je okrenila. Sonce se je nagibalo za visoka	poslopja,	za tiste sive ječe, kamor sta obsojena skrb	A
in je sanjal, ko že ni bilo nikjer več črnega	poslopja	in so visela na vseh straneh od neba do zemlje	A
z obnovo župnišča in njegovega gospodarskega	poslopja.	Po treh letih je bilo vse tisto, kar	A
po skrivnih hodnikih, držečih iz justičnega	poslopja	v nadškofijski dvorec. Ko mi odvežejo oči, stojim	A
Danijel in Liza, a ne skupaj, vsak na enem koncu	poslopja.	Milo sta gledala za nama, posebno Danijel je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani