poštar (809)

MINKA učiteljica ZDRAVNIK	POŠTAR	ŽUPAN ANKA, županova hči	A
Če bi ne pogledali na pošto? ŽUPAN: Rekel je	poštar,	da pride sam! ZDRAVNIK: Skoraj se že mrači	A
zmage. J e r m a n sede molčé za mizo	Poštar	se prikaže ob vrtnih durih, odmahuje z obema	A
rokama; vsi planejo . / . / stran 17 . /	POŠTAR:	Vse!Vse!	A
VSI kriknejo: Kaj?	POŠTAR:	Črno! Vsi sedejo nemi.	A
stojí, Po vasi poštni rog zvení. »Imaš kaj,	poštar	ti, za mé?« »Bó, mislim, pisemce za té.«	A
Na prag zahaja dan na dan. Ko	poštar	trobi v rog glasán. Po pismih praša iz vojské	A
drugimi, ki (spet) jih moram brat. Zmoti me	poštar:	»Nekaj za prevzet!« Že prav, že prav!	A
na snegu in je apel trajal neskončne ure? In	poštar	iz Padrič, ki so ga morali prinesti na apel	A
imel naočnike in je bil v civilu prav gotovo	poštar.	Nič kaj prijetno jima ni bilo med nami, o tem	A
pred vrati. Wer? je vprašal tudi rekrut, a	poštar	je že ponavljal, da to ne gre.Das geht nicht	A
z malim. Prav Janoš? je še dvakrat vprašal	poštar,	ko je tisti pri vratih povedal o krogli v glavo	A
na snegu in je apel trajal neskončne ure? In	poštar	iz Padrič, ki so ga prinesli na apel, ker je	A
vasi. Ta vrt bodo danes razkopali, ker je	poštar	Michele Sabbadini sklenil tam postaviti	A
Na ploščadi pred Modrijanovo hišo pa stojijo	poštar,	Drnulov Drejc, caposquadra, brigadir Finochiaro	A
volje; brki mu grozeče štrlijo izpod nosa.	Poštar	je bled in nemiren.Ves čas se prestopa, toda	A
zagodrnja brigadir. „Si, cominciamo", reče	poštar	vdano in nameri korak čez cesto, kakor bi se	A
Vsi se premaknejo in stopijo za njim.	Poštar	se ustavi pred vrtnimi vrati, kakor bi se jih	A
široko odpro zaškripljejo ter se spet zapro.	Poštar	se preplašeno umakne.Tedaj pa Drejc spet plane	A
sname vrata s tečajev in jih vrže v travo.	Poštar	vstopi in za njim pritisnejo brigadir, caposquadra	A
zidu. Sredi vrta je obzidana gredica in tam se	poštar	ustavi.Brigadir caposquadra in maresciallo Palumbo	A
kramp in kmalu je okrog poštarja strnjen krog.	Poštar	se nemirno prestopa in gleda predse; nič drugega	A
Modrijanove hiše njegova mati in da ga mati gleda.	Poštar	je za to veliko slovesnost pripravil govor,	A
980102200004~980102200663 .. . / dragič.787 . \/ . /	Poštar	odvali debelo grudo in nato brez besede vrne	A
in vse molči. „Suvvia! Cominciamo!"2 klikne	poštar.	Toda nihče se ne gane.	A
domačih toporiščih, usta so stisnjena, oči mirne.	Poštar	nekaj časa mežika in nato besno plane k Dragiču	A
da se ne more ganiti. „Avanti!" spet zavpije	poštar.	Dragič se ne gane, samo gleda ga naravnost	A
se ne gane, samo gleda ga naravnost v oči.	Poštar	pa že ne more več zavpiti, samo roko iztegne	A
ne more. Kramp švigne kvišku, naglo pade in	poštar	omahne. „Mamm ..." vzdihne z grgrajočim	A
»Le kaj bi mi ti svinjal po stopničkah.	Poštar	se ti je že odpeljal.« Pismonoša je	A
mačke pri hiši ... No, zato pa upajmo, da bo novi	poštar	mož namestu.In če bo na mestu, ti bo dal vetra	A
zakrilila z rokami, kakor bi mislila odleteti. »	Poštar!	...Tak prismuk! ...« je zamahnila in izginila v	A
Že vem.	Poštar	se ti je odpeljal.Moj Jezus mi je povedal, da	A
Kar Obrekarjeve poglej. Pa tudi tvoj	poštar	je bil baje njega dni komunist.Vsaj tako sem	A
zakričal pijani kmet. »Vprašam te, če se je	poštar	jokal?« »A poštar?« se je oddahnil Moj	A
»Vprašam te, če se je poštar jokal?« »A	poštar?	« se je oddahnil Moj Jezus in sklenil roke na	A
razburjaš; to je tisto, vidiš. Kaj bi, si misliš:	poštar	pride, poštar gre, pismonoša pa ostane ...Mar	A
tisto, vidiš. Kaj bi, si misliš: poštar pride,	poštar	gre, pismonoša pa ostane ...Mar ni res? ...	A
Romolo, Benito, Gennaro, Lia, in tako dalje.	Poštar	bo menda v kratkem gradil na vasi spomenik.	A
Seveda ni ti treba misliti, da je to stari	poštar	Hvala.Ne, to je nekakšen kaprol iz Kalabrije	A
gostilni pa se je nabrala tako zvana vaška smetana:	poštar,	vsi trije brigadirji, učitelj in učiteljica	A
»Na sprejem.	Poštar	pride, če že moraš vedeti.« »Stara stvar	A
sklonil, da bi pobral čepico. Medtem se je novi	poštar	že postavil na cesto.Bilo je majhno, krivonogo	A
zajecljal, ker bi se bil rad predstavil. Toda	poštar	mu ni dal do besede.Sunkovito je trznil in se	A
Pismonoša je kar odrevenel. Toda videl je, da	poštar	ne gleda vanj.Ozrl se je in je zagledal komisarja	A
zaplesal okrog drobnega človečka. »Vi ste novi	poštar?	Me veseli.	A
lipo so tudi učiteljica Ermengilda Negretti,	poštar	Michele Sabbadini in njegova mati. Za vsemi	A
smrdijo po znoju in umazanih cunjah. Nesrečni	poštar	Michele Sabbadini tiči v zlikani fašistični	A
srdito ozre v drugo nadstropje, kjer stanuje	poštar	Michele Sabbadini. Temnice so priprte.	A
zamrmra in zamahne z roko. »Bene?« vpraša	poštar,	in ker se je caposquadra že okrenil, se naglo	A
več. Prvi trgovec s krškimi raki je krški	poštar	gospod A.; on sam jih razpošlje na leto blizu	A
marsikateremu se je razširil obraz od smeha, ko je	poštar	zaklical nje govo ime in mu nato izročil pismo	A
31. Zjutraj je	poštar	v delavnico prinesel telegram, ki je bil naslovljen	A
in se ustrezni kos drži ustrezno kosa, kajti	poštar,	ki hodi dnevno k hiši in po Buternovem napeljevanju	A
in upokojeni učitelj Podržaj, Jankov oče, in	poštar	s pipo in s štebali.Gospod Krunoslav Batič je	A
ki ga je resnično štela sposobnega za vse.	Poštar	se je dobrohotno muzal.Govoriti ni imel navade	A
tišče ven, oni, ki so zunaj, pa v kurnik.«	Poštar	si je iztrkal pipo na tla, na novo si jo je	A
V tretjem nadstropju namreč stanuje gospodar	poštar	Magister in se poleti zelo poti, zlasti v noge	A
stojé v omari!« Tretja znamenitost je gospod	poštar,	ki so pravili o njem, da je v smetano padel	A
Povejte, tožim ga! Ali sem jaz	poštar?	Ali sem pismonoša?	A
sedim v gostilnici in premišljujem, pa pride	poštar	in sede k meni ...Ali poznaš poštarja?“	A
Smejala se boš. Pomisli torej:	poštar	bi te imel rad za ženo ...“ Zasmejal se je	A
vzela, poštarja?“ Tedaj mi je prišel na misel	poštar,	kakor je bil, velik, debel in neroden, in zasmejala	A
Rada bi se možila, zares! In	poštar	je tako smešen človek!“ ”Judit, nič več ne	A
kako?“ je vprašal in se ni upal ozreti na naju.	Poštar	se je okrenil in ga je prijel trdno za obedve	A
morda tudi kakor bojazen; in povesila sem oči ...	Poštar	je stopical po sobi, dà, ogromne noge so stopicale	A
Široko je odprla usta. ”Moj ženin,	poštar.	“ Skočila je s stola in je zakričala, kakor	A
Tako mi je bila nevoščljiva! ”	Poštar	je -- svinja!“ Jaz pa sem se zasmejala.	A
”Ne, saj ne veš! Vsako leto snubi	poštar,	vsako leto mlado deklè.Lani je snubil v mestu	A
Še boš hodil za mano!“ --	Poštar,	moj debeli mož, pa se je skoro prestrašil.”Kako	A
odprle duri, z urnimi koraki je prisopihal debeli	poštar,	moj mož, tako uslužen in pokoren, kakor lakaj	A
iz njega je stopil težko sopihaje moj debeli	poštar.	Dama na balkonu se je ozrla navzdol z zlovoljnim	A
kozjebrada na rumeni zavesi na oknu. To je bil stari	poštar,	slaven zaradi svojih čednosti, posebno še zaradi	A
mi smejete v zobe ... Bodite tako dobri, gospod	poštar,	in bíjte me v obraz ... ni si treba roke omadeževati	A
davkar in njegov adjunkt, gospod doktor, gospod	poštar,	g. učitelj Skočir - skratka, sami stalni gostje	A
naivnejši, otroško neumen izraz. ”O - oh, gospod	poštar	... ali vi, vi bi mi dali ...Vi bi bili takó dobri	A
Gospodje so obljubili ... vsi, kolikor jih je: gospod	poštar,	gospod doktor, gospod davkar, gospod adjunkt	A
Lavrín; zdaj pa pojte spat!“ zagodrnjal je	poštar,	ki je hipoma prišel ob dobro voljo, kakor vsi	A
tesno mu je postalo v prsih. ”Oprostite, gospod	poštar,	sinoči ste bili tako ljubeznivi, da ste mi izvolili	A
obljubiti ... glede nameravane velike akcije ...“	Poštar	se je veselo zasmejal. ”Ali se vam blede	A
- - - - - - - - Gospod adjunkt in gospod	poštar	sta se bila sprla; kateri je bil vzrok temu	A
govorila med seboj gospod adjunkt in gospod	poštar;	od takrat se niti pozdravila nista več.	A
1. Rejeni	poštar,	po govorjenju in vedenju jako podoben onemu	A
župan v fraku in visokem cilindru, - rejeni	poštar	v fraku in še višjem cilindru, - davkar in	A
Doktor Bor ju je pozdravljal z obema rokama. ”	Poštar	in davkar ... bog vaju živi!... Kakšna praseta!	A
plačevali, med Ano in koncipientom je stal debeli	poštar	ter se prepiral z doktorjem Borom o zunanji	A
tekle iz oči, in vsa kri mu je prišla v nos.	Poštar	se je stresal od smeha; trkal je doktorja po	A
palo. Dame so si hladile obraz s pahljačami,	poštar	si je brisal čelo z velikim zelenim robcem.	A
malega same ponosnejše glave iz vasi; dacar,	poštar,	učitelj in dobro rejene postave boljših kmetov	A
sam bi ne vedel odgovora. Dolgi, plešasti	poštar	je razlagal svoje nazore o socializmu. ”Pustijo	A
z vami ne govori o teh stvaréh!“ odvrnil je	poštar	nezadovoljno. Blokar pa je nadaljeval glasno	A
mežikujočimi očmi in nenavadno porastlimi rokami, -	poštar	Brezina, ki je zazdehal vsak trenutek in si	A
smejal. Na drugem koncu mize je sedel debeli	poštar,	bil se je s pestmi po kolenih in ni rekel nič	A
danes, ali shujšal boš, kadar pride sodni dan!“	Poštar	je sedel tam miren, kakor izklesan in je gledal	A
le misli ... tudi jaz mislim!“ je težko sopel	poštar.	”Ali kadar te misli razodenem, gorje se tebi	A
tebi, davkar, tvoja poštenost ... kakor tebi,	poštar,	tvoja zakonska ljubezen ...“ Spogledali so	A
milojasnemu jutranjemu nebu. Na prag je stopil	poštar	in je pozdravil od daleč. ”Dobro jutro!“	A
češe tiste lepe dolge lase. Ali pride nocoj	poštar,	ali dacar, ali štacunar, ali cerkovnik?Ali morda	A
nekoč suh in čednosten, cerkovnik nič manj in	poštar	je bil tako svetniški, da je jokal deset let	A
ntflorjanski župan? In nič manj osorno niso gledali	poštar	in dacar in vsi drugi rodoljubni gostje, celo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani