Povzel je besedo dacar: »Tako je pač: tisti, ki so v kurniku, tišče ven, oni, ki so zunaj, pa v kurnik.« Poštar si je iztrkal pipo na tla, na novo si jo je nabasal, pogledal v Krunoslava, zažgal si je pipo in potem mu prikimal. To je pomenilo: »Nič se ne boj, bo že šlo!