nova beseda iz Slovenije
kropé jo megle izpod néba roseče, že trn in | osat | je prerasel razpad, po skalah tam plazi se pisani | A |
za preživele iz legend, balad. Lišajasti | osat | smo šklepetavi. Zvoni iz sanj, duhovi na planjavi | A |
barko nese me, mi ude zmlinči. Neguje trn me, | osat | kot prej? Vse, kar drhti: glas, duh, v pogleskem | A |
pleve ploski kamen za počitke. Neguje trn me, | osat | kot prej, a glavo hitro sklonim v tuje žegne | A |
moža donosi polnomočni deček, kar smolast je | osat | in hkrati puh. Kot da se dirja tja v prerokovani | A |
gostil predpražne sojenice. Kar smolast je | osat | in hkrati puh, nataknjeno bo kakor plen na statve | A |
se premakne. Se grem k prikazni poravnat v | osat, | njegova se trohnoba me dotakne. Robovi duš otroških | A |
in v odsevu budijo mrtve in moči neznane. V | osat | skoz mesečino in češmin bližina bo prenesla | A |
zgovoren in dobre volje, naš pa je tako pust kot | osat! | Saj se sploh ne pogovarja. | A |
rečem? ‒ iz jasnega naj trešči name, bodeči | osat | naj mi zraste pod brado, če je kaj slabega in | A |
sadila in gojila, žela in rezala sam samcati | osat. | Nebo ve, kaj hoče! | A |
zmenil. Niti izmaknil ni, če je pritisnil bodeči | osat | z dlanjo. Kmalu se je toliko približal, da je | A |
kamenje, kjer je kimaje kraljeval visoki rumeni | osat. | Lovrek, ki je prvič doživljal planinsko | A |
bil je pač poseben izraz njegovega hrepenenja. | Osat | ne diši in tudi ni lep, pa je vendar izraz življenja | A |
izraz življenja in kdo bi ga zaničeval? Ubogi | osat! | Jaz bi ga ne gojila na svojem oknu -- to je vsa | A |
taka pomlad ... rad bi videl, kako da ljubita | osat | in ljuljka!“ Osat in ljuljka ljubita brez | A |
bi videl, kako da ljubita osat in ljuljka!“ | Osat | in ljuljka ljubita brez besed. Zagoreli, | A |
”Če bi mogli vsi, kakor bi radi, bi rastel | osat | po njivah in lazih naše dežele!“ ”Preko morja | A |
Rodé se in umrjejo. | Osat | ima svojo vrednost za osla - teh ljudí ne rabi | A |
do obzorja: nizki, valoviti holmi, kamenje in | osat, | tiha, v tišini vzdihujoča, neizmerna samota | A |
greha? Vzrasle so, kakor vzraste plevel in | osat; | nihče jih ni sejal, nihče jih ne bo žel; prišle | A |
plahe, da si niso upale klicati na glas. Če živi | osat | ob kolovozu, kako da bi kamen ne živel? Voz | A |
prstom dotaknil dišeče rože in spremenila se je v | osat, | kakor da je bila osat v resnici in od vekomaj | A |
in spremenila se je v osat, kakor da je bila | osat | v resnici in od vekomaj. Gruča otrok se je | A |
travnikov; prhka, peščena zemlja, kamenje in | osat. | Pot široka, izdolbena od usehlega potoka, senčna | A |
dolgočasni holmi so se dvigali iz nje - kamenje, | osat, | komaj tupatam je dremalo drevo, ki ga veter | A |
mimo, - pusta pokrajina, samo kamenje in sam | osat. | Toda kmalu se je izpreminjalo, že so se prikazovali | A |
izpremenilo. Nikoli še nisem videl, da bi rodil | osat | žlahtne sadove; raste samo zategadelj, da ga | A |
bil odgovoril učitelju. ”Nikoli še ni rodil | osat | žlahtnega sadu; raste samo zategadelj, da ga | A |
krivenčasto grmičevje, nizka, siromašna trava in | osat. | Posuti so lazi z belim, drobnim kamenjem, ki | A |
koristno delo. Kakor rodí zanemarjen vrt plevel in | osat, | namesto da bi rodil rože, sebi v ponos in vrtnarju | A |
samo veselo pogledati, in sence izginejo in | osat | se izpremeni v cvetoče rože.Vse je odvisno od | A |
njivo s svojo srčno krvjó: plevel jo krije, | osat | in kopriva; nekdo je kriv te nesreče: kdo | A |
jih trosil tako bogato, so rodile koprive in | osat | ...Ali razumete? | A |
v mojem srcu plemenitega, - še to je zarasel | osat! | “... | A |
zorana in obdelana, da bi jo do kraja prepregla | osat | in ljuljka pod mrkim nebom; zorana je bila, | A |
na njem sledove stradanja in skrbi. ”Kakor je | osat | navajen peska,“ si je mislil. Drugače so | A |
segata po njem. Ali ni zapisano, da bosta kmalu | osat | med osatom, grešnika med grešniki?Tudi župan | A |
kamenje je ostalo; ni se ga človek dotaknil: | osat | in trnje pričata!“ Vse je župan po pravici | A |
je bil poročen v frančiškanski cerkvi. Kot | osat | je bil, ko je prisedel k svoji bodoči tašči | A |
»Ali mislite, da ga imajo oni na Nižavi? | Osat | in slamo hrustajo, in še tisto plesnivo!« »Oves | A |
še poganjalo cvetje, rastlo je sedaj trnje in | osat! | V grozo ji je postal jasen marsikateri temen | A |
slaba kaže; stara se grdo drži in gleda kakor | osat. | Slaba kaže!l | A |
se zanj!« se je Mala smehljala. »Zagoveden in | osat, | še besov se ne bi dal, pa bi se grajskih?« | A |
drugo pa lepo mirno še počakaj!« Trlep je bil | osat, | odkar je zvedel, da so Višenjski kakor nalašč | A |
tuji prihajač, to ga je ujedalo, a da je ves | osat | prišel do opata. »Trlep sem, gabrovski župan | A |
jim povedal. »Prišlo bo do poboja, gospod je | osat | in trmast,« jim je govoril.»Varujte svojo kožo | A |
»Kaj se pa vedve cmerita?« se je skrben in | osat | spotaknil ob Trlepko in Marušo, ki sta zdaj | A |
majhno planoto; po peščenih njenih tleh raste | osat | in bodeča neža, tu in tam pa okleščeno in osmučeno | A |
cvetje v malem vrtiču so zadušile koprive in | osat | in steza od koče do ceste je bila ob deževju | A |
žveplo mu je zlato, steklena pena diamant in | osat | mu je ‚roža mogota’, tista čarobna cvetka na | A |
njim! Zdaj vem, zakaj ne rodi in je je sam | osat! | « je tarnala in si brisala solze. Bogataja so | A |
bila všeč ne jed ne postelja ne vreme. »Molči, | osat, | ali misliš, da bom tebe jemal!« jo je ošvrknil | A |
je nekdaj životarila med peskom redka trava, | osat | in drug plevel, cvele so zdaj v snažnih gredicah | A |
da se jih Elija ni mogel naslušati. Trnje, | osat | in koprive so se nekam izgubile iz obližja puščavnikovega | A |
Vsebina V letih nerodnih 4 Zimska pot 23 Hlapec 35 | Osat | 48 Na gradu 81 Sestanek 95 Krst 112 Vrane 130 | A |
preproste in naivne duše. . / . / stran 48 . / | Osat | I Neko jesensko popoldne, ko železničar | A |
»Ni za delo, ni za življenje. Kakor | osat | med rastlinami!«In zdaj je pokazal nase in se | A |
kakor se mu je zdelo, grenko: »Jaz sem tisti | osat! | «In tudi drugi so se zagrohotali, ali veselo | A |
zagrohotali, ali veselo in prostodušno. »Jaz sem tak | osat! | « je povedal resno drugič, ali vsi so se smejali | A |
BESeDA (Franko Luin: www.omnibus.se/beseda) | Osat | I Neko jesensko popoldne, ko železničar Mirtič | A |
»Ni za delo, ni za življenje. Kakor | osat | med rastlinami!«In zdaj je pokazal nase in se | A |
kakor se mu je zdelo, grenko: »Jaz sem tisti | osat! | «In tudi drugi so se zagrohotali, ali veselo | A |
zagrohotali, ali veselo in prostodušno. »Jaz sem tak | osat! | « je povedal resno drugič, ali vsi so se smejali | A |
Dihurja pa je zalila sumljiva rdečica. »Kaj, ti | osat! | « Župan je pihnil v fanta. | A |
vsak čas poteptal, zato se je znova skrila za | osat. | Tedaj je kuža prav bliskovito začel napadati | A |
V vodi je rasla kanadska žabljika; vijolični | osat, | mak, grint in gladišnik po bregovih. Spomladi | A |
dobi od Boga blagoslov. *8 Če pa rodi trnje in | osat, | ne koristi in grozi ji prekletstvo. Njen konec | A |
prepisan" iz že objavljenih novel in povesti | Osat | (19221), Sever (1925), Ivan Moskva (1927) in | B |
svetu. Na Škotskem velja za narodno rožo | osat | (cardus). Podlaga temu je zgodovinska legenda | B |
danskih vojakov je z boso nogo stopil na bodeči | osat | in od bolečine zakričal.Tedaj so se speči Škoti | B |
vejici s štirimi cvetovi: vrtnica (Anglija), | osat | (Škotska), deteljica (Irska) in lilija | B |
vonj. Tista nežno rumenozelena visoka in kot | osat | ostra trava je dišala po nečem, podobnem klasičnim | B |
narave. Njegova mojstrovina, Pijanec gleda v | osat | (1926), je mistična vizionarska pesnitev, ki | C |
Irke, Kupka, kino, Pele, Eurythmics, Verč, | osat, | Achensee, Laer, Piran, Pitti, Timok, Rožanc | D |
ostane za nohti, ko na svojem malem posestvu puli | osat. | Ko ga je na volitvah pred dvajsetimi leti premagal | D |
Eliade, 12. velar, 13. nissan, 14. Aneto, 15. | osat, | 16. norice, 18. K(enzo) T(ange), 19. Aert, 20 | D |
priznanj«, ki jih je turistično društvo poimenovalo | osat. | Prejeli so ga trije objekti oziroma njihovi upravljav | D |
18. Kne, 19. suša, 20. Ems, 23. rtina, 25. | osat, | 26. naivec, 28. spona, 29. Ibsen, 30. Prater | D |
plevela je zelo relativna, določa jo konkurenca. | Osat | in robidovje Vrtovi na odmerjenih parcelah | D |
ptičjih kletk in kletk za plevel. Če bo veliki | osat, | ki se zjutraj razcveti s svojim cvetom, predrl | D |
Navajo, 28. protin, 29. ščit, 30. Ipel, 31. | osat, | 32. trilo, 33. Kalna, 35. samica, 38. romar | D |
muzejev, šest razstav - 5 Sežgimo trnje in | osat | Muzej narodne osvoboditve Maribor: Ko so ljudje | D |
Naprej ponosno delovne brigade, sežgimo trnje in | osat« | pa utegne tako kmalu spet postati aktualen. | D |
Hansa, 13. H(anni) W(enzel), 14. Zlin, 16. | osat, | 17. koagulat, 19. xt, 20. Rožno, 21. G(oran | D |
površine čedalje bolj presušene zemlje prerašča | osat. | Pripadniki mlajših generacij, ki so imeli možnost | D |
usode navadnih ljudi. Humor, tisti malce grenak, | osat | in hkrati intelektualistično tenkočuten, ni | D |
lepota, 73. ksenon, 75. sak, 76. Salust, 77. | osat, | 768. F(rederick) D(elius), 79. TR, 80. zavist | D |
notranjih platnicah Medveda Puja. Tam kjer raste | osat, | piše: Sivčkovo žalostno pribežališče - močvirnato | D |
turistično društvo namreč tudi letos podelilo | osat, | šempetrsko-vrtojbensko društvo pa robido. | D |
rastlina, 12. vse, kar je združeno v celoto, 19. | osat, | bodljika (narečno), 20. bolehen, slaboten človek | D |
Gorici ali njeni okolici bodo namenili znak | Osat, | v šempetrsko-vrtojbenski občini pa Robido. | D |
okolja že dvajsetič Skrbnim priznanja, nemarnim | osat | Nova Gorica - | D |
turizma. Oznako za neurejenost, poimenovano | osat, | so tokrat namenili dvema objektoma in njunima | D |
njunima upraviteljema. V Šempetru pri Gorici je | osat | za neurejeno železniško postajo že drugič v | D |
prevod, 12. Keino, 13. lider, 14. Kurtag, 15. | osat, | 16. Bušman, 17. Tc, 18. srna, 19. K(arel) Š | D |
pridobivali rumeno barvo, je spomladanski žafran in | osat | rumenika.V arabskih deželah so bogataši kazali | D |
okroglolistni kamnokreč, pisano vilovino, lepi | osat, | lepi jeglič ali avrikelj, "scheuzerjevo" zvončico | D |
kot neodvisni kandidat Liste za Slovenijo. | Osat: | »Včeraj sem gledal na A kanalu in potem na TVS | D |
pasu. Na divji ledini se vijoličasto svetijo | osat, | rumeni cvetovi spomladanskega regrata in pasje | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |