nova beseda iz Slovenije
srajčki in sezuto, da bi objel ga, da bi me | objelo | in mi voščilo: »Tata, dôbo úto!« Oj, Emil, Emil | A |
resnice in harmonije in ljubke device nisem | objelo, | nikar ne vkazuj: Srce, ne poj mi več, srce, | A |
ljubici svoji in stiskal ji bele roké; | objelo | mogočno veselje v tem hipu je moje srcé. | A |
človeka na življenje zemsko veže. To srce, ki je | objelo | svet z željami, počivalo bo v globoki tesni | A |
je rekla in vzdignila obrvi, ko da jo je spet | objelo | ozračje brezskrbnega tovarištva. »Ugotovila | A |
taboriščnem svetu. Čeprav samo za trenutek ga je | objelo | ozračje niča, ki ga je bil med vojsko doživel | A |
zdaj je dajala duška svojemu veselju, ki je | objelo | in preplavilo mesto z okolico vred, prenikalo | A |
drevo, ki je bilo tako debelo, da ga je s težavo | objelo | trideset lovcev, je bil šele začetek.In ko jih | A |
na utrujenost in žalostno usodo. Srca jim je | objelo | neko posebno čuvstvo. Zdelo se jim je, da so | A |
je vseeno zmajala O, veš, veš! ji je dekle | objelo | dlan.Neki moški je, ki te že dolgo gleda ‒ | A |
silno in razgibano mirujeta. Njeno tkivo je | objelo | golobučnikovo deblo, njene lamele se ovijajo | A |
hrbtom tesne vojašnice in nas je od vseh strani | objelo | široko, svobodno polje, katerega dehteči zrak | A |
je naju v njegovi . / . / stran 28 . / hiši | objelo | ono kmetsko in pastirsko življenje, v katerem | A |
Iz njega je izviral obup. | Objelo | me je kakor z železnimi rokami. Če Irena ne | A |
ure. . / . / stran 291 . / ZA SKLEP Iztoka je | objelo | kakor mehke, tihe sanje, odkar je počivala na | A |
in izgubljenega življenja; leno čustvo mu je | objelo | vse ude s toplimi, božajočimi rokami in ustna | A |
globoko domotožje, polno slastí in bolečine, je | objelo | mene samega, stisnilo mi srce kakor v čudnem | A |
jutranji halji. Sonce je svetilo naravnost nanjo, | objelo | in obžarilo jo je vso, beli, v dekliško nežni | A |
zmagoslavno iz orkestra. Leno, sladko čustvo ga je | objelo | vsega; leglo mu je celó naobraz in njegove ustnice | A |
vzbudil in odprl z nekolikim naporom zaspane oči, | objelo | mi je srce tako nekaj mehkega, sladkega; sonce | A |
bila kakor odrevenela; nekaj nevidnega jo je | objelo | tesno z vso močjo.Tvoje oči so bile zaprte, | A |
smejali?“ je vprašal Vid. Izpregovoril je in | objelo | ga je okoli vratu dvoje trdih rok, pritisnilo | A |
Mohorajke, in neskončno usmiljenje do nje jo je | objelo. | »Oh,« je dejala, »če bi zdaj bila jaz svetnica | A |
vse do zapečka. Kot da bi vstalo sonce in me | objelo | z mehkimi zlatimi žarki. »Malo naj še | A |
srce, in ko smo legli na trdo svojo posteljo, | objelo | nas je takoj sladko in rahlo spanje.In nebeška | A |
brigala! Ko sva dospela do Mlinš, naju je | objelo | mlado jutro z nepopisno svojo milobo.Širno se | A |
trapim in ubijam. Za koga neki?« ga je mehko | objelo | in Katrina misel mu je ostala v duši. Tisti | A |
je razsvetljevala sobo, dvoje mehkih rok je | objelo | Konrada in čutil je na svojih ustnih vroče poljube | A |
in pristopila bliže. Dvoje močnih rok jo je | objelo | in vroča usta so se dotaknila njenega lica. | A |
je dihnil Rovan in čustvo blaženosti mu je | objelo | dušo.Stisnil je Margaretino roko na svoje srce | A |
in se nagnila k Rovanu. V tem trenutku jo je | objelo | dvoje krepkih rok. Rovan jo je stisnil k sebi | A |
Ko je stopal z njeno sestro Kodrân mimo nje, | objelo | ji je srce nekaj kakor kesanje...Jezno je razprostrla | A |
je plezalo na vozila, kar med vožnjo, da bi | objelo | vojake, se obešalo na topove, mahalo, se smejalo | A |
ko me je edino dekle, ki sem ga sploh poznal, | objelo, | sem doživljal to prej kot nagajivost ali stavo | A |
prvi verz, ni zapravil niti ure. Delo ga je | objelo | z obema rokama in ga ni izpustilo več -- neusmiljeno | B |
kvišku. Predmestje se širi v neskončnost, | objelo | je mesto z železnimi rokami.-- | B |
ceste in treščila v obcestno drevo. Vozilo je » | objelo« | drevo, kabina počitniške hišice pa se je odpela | D |
dvorani Carnegie Hall. Občinstvo pa je Kubance | objelo | že, ko so stopili na oder in so zadoneli prvi | D |
rekel, naj raje vstopim. Notri me je nemudoma | objelo | župnikovo zategovanje: bil je ravno pri berilu | D |
odškrnila in skoznje je seglo nekaj belo kovinskega. | Objelo | je center njegovega Vesolja in spet izginilo | D |
mogoče drugič, potem pa je tega konec. Kaj vas je | objelo | v ta ljubezenski odnos do morja, da ste mu zvesti | G |
bleščeči obleki posvetilo po vršacih Hare in | objelo | svojega sina.Ko je izstopil iz stene tako mlad | P |
sodiščem, preden je vstopil v vozilo, toplo | objelo | njegovo dekle.Govorice iz logov, ki se včasih | P |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |