Ladja je dvignila sidro in odplula s filozofom na jug čakat sredi modroslovcev trenutka ‒ zaželene ure.
ZA SKLEP Iztoka je objelo kakor mehke, tihe sanje, odkar je počivala na njegovem srcu Irena. Pil je iz čaše brezmejne sreče, ki mu jo je dodelila usoda.