obali (9.336)

koliko vode. Bonomo in Trubar gresta ob	obali.	Morje pljuska ob breg.	A
tihem, zlata zora se blišči, a tam na	obali	rosni Milan žalosten stojí. VSO RADOST	A
\/ Slika Tvoja krhka postava na črni	obali.	S konci prstov se dotikaš deklice.	A
naše. Zašumelo je morje, ko si ti stopila z	obali	na belo jadrnico. Skozi Gibraltar v Ameriko	A
Nada Mesec nad mestom odhaja. Sam sem na beli	obali.	V svitu srebrnem se zibljejo jambori, Jutri	A
same, same, same. . / . / stran 12 . / Čujem z	obali	Čujem z obali žvižganje parnikov, čujem prikrito	A
. / . / stran 12 . / Čujem z obali Čujem z	obali	žvižganje parnikov, čujem prikrito ječanje dvigalnikov	A
srce je gnano od godbe, ki nas čaka na rdeči	obali,	človek, o človeku, v svetli godbi se slutnja	A
je gnano od godbe, ki nas pričakuje na rdeči	obali.	Golobčki Golobčki ne sedajte pred moja okna	A
kako bi lepo bilo splavati kar z burjo preko	obali.	Mrzlo jutro je zableščalo, (o bogve kje so že	A
Nalomljena sem Kot stotine škotskih kock ob	obali	Sem le apnenčasta Nič pečinasta ali visoka	A
glejte, več ko ducat stoletij smo na ti jadranski	obali,	takó da je skoraj ni ulice našega mesta, ki	A
odtujuje od njegove sobe, od sape, ki polzi k	obali,	od morja, ki bo kmalu spralo vse oranžnate madeže	A
In ob njem zares dedje in pradedje, ribiči na	obali,	vsi vdano, brez besed gledajo njega, ki leži	A
dvajsetleten in vendar mali Milko v Trstu, na morju, na	obali	med morjem in Trstom! Sinoči je štiridesetletni	A
tudi on pravo smer v tihi strugi, ki vodi k	obali.	A zdaj je namesto ulice pod njim bela cesta,	A
Da, a tudi ded, ki je obenem tih čuvaj tu ob	obali.	Je star nono, a krepak mornar na krmi, v platnenem	A
produ; vili sta se zdrznili in zbežali po divji	obali.	Vse so bile njegove, a vendar ni vedel za naslov	A
nočjo za mimetiziranje pohoda navzdol proti	obali.	S hidroavionske postaje je zvočnik pošiljal	A
z vrtovi kakor paštni z brajdami ob tržaški	obali.	Ves dan gledajo jezero in sonce, kakor gledajo	A
ob tvojem jezeru, ampak ob morju, na tržaški	obali,	ki je ti ne poznaš, med ljudmi, ki imajo drugačne	A
VI. Začel je: »Bilo je ob tirenski	obali	v začetku septembra, ko se južna, skoraj afriška	A
so se veselile tega nenadnega miru, kajti na	obali	se kričave matere niso več drle nad otroki.	A
napetostjo začel osnutek nove vasice ob tržaški	obali.	Že dolgo je negoval to zamisel, a vsakikrat,	A
razgledovali po jezeru, gorah in naseljih na	obali.	Zdaj je v zavetju velikih šip sedela postavna	A
kakšni načrti so to. Osnutki za novo vasico ob	obali.	Ribiško vasico!«	A
se, še preden je minilo leto po oni noči na	obali,	ki je ostala Pettarosu v jasnejšem spominu kakor	A
spominom v srcu in v duši smolijo barke na pesku na	obali.	Zvečer se odpravijo na morje na lov.	A
in zre divje v prazno pristanišče. Stojim na	obali	v noči in se opravljam ob bregu v nevihti, blisku	A
nekdaj bilo si slovansko... Hodim ob	obali.	Tam na čereh je pripet Miramar.	A
da ljubezen se jim ne omaje. Hodimo še ob	obali	do Gradeža, potem nazaj do nabrežinskih kamnolomov	A
nocoj ne bodo spali. Sedeli bodo ob čereh na	obali.	Razburkani valovi se bodo kakor steklo drobili	A
v razbojniški opravi. Previdno oprezujejo k	obali	in njihovi pogledi se najprej zadržujejo na	A
je obšla. Ko je prihajal, ko se je spuščal k	obali,	je mislil, kje bo z vdanim glasom zaprosil,	A
je morje in množico rib v njem. Hitele so k	obali.	Vsako pomlad.	A
njega. Veliki, sestradani galebi ob afriški	obali	so sedali k njegovi glavi.Vse je vzdržal: tega	A
sidrišča. Vsak zavesljaj je bil nov premik k	obali	in hkrati od nje. To n	A
morje. Z njo bo dobro, našla bo pot k neki	obali,	a telo - telo bojo žrle zveri.Kožo bojo vlekle	A
marsilijano je malo z vesli, malo z jadri tiščalo k	obali.	Kaj bo tu?	A
umazani dvorani, v neznanem pristanišču, na daljni	obali,	pustil svoje življenje? Gnalo ga je v nove	A
Ga vreči morskim zverem? Splaval bo k prvi	obali.	Ga suniti v prepad?	A
morala pluti v vse smeri. Vsak je hotel k svoji	obali.	Končno je odrinila, toda plovba je bila kratka	A
morju, zavija za okni, nekje tolčejo polkna, ob	obali	se peni morje, njeni zavijajoči sunki poudarjajo	A
ječe prihaja, zdaj so bili vsi trije tukaj na	obali	nekega jezera: Katarina, pav in jezuit.	A
vlekel z morja, škržate in plivkanje morja ob	obali.	Mislil je, da bi si moral urediti življenje	A
potikala nekje po puščavi okrog Rio Grande in po	obali	okrog Vera Cruza, namesto da bi bila tukaj,	A
na poti, samodejno, kakor kit, ki se požene k	obali,	kakor jegulja, ki potuje v Sargaško morje.Vse	A
V patiu je šumljal vodnjak. Na	obali	reke sta sta se iz vreč odmotavala dva klateža	A
večer tukaj. Natakarica je, dela v kavarni na	obali	reke in ves dan se mora smejati, nasmihati in	A
mora ves dan smejati v kavarni na nasmejani	obali	Mississippija.In za njo stoji skušnjavec z Boscheve	A
vsi rinejo na ulice. Gregor Gradnik je na	obali	reke, kjer vleče hladeči veter.Od mesta prihajajo	A
Od mesta prihajajo sunki glasbe. Na klopi ob	obali	že migeta človeško meso. Ponoči v snu posluša	A
program. Iz Floride se je premikal ob vzhodni	obali	-- mama ti umira, je rekel neki glas -- manjši	A
spreletavali čez vodo, brezdomci so lezli k	obali	in prazno gledali v galebje vreščanje.Oblaki	A
razočarani, ko zagledajo tisti mali stolp na	obali,	zakaj njihova domišljija ga je povišala do nebes	A
je veter zavijal drugače kakor tu ob oceanski	obali	in povsem drugače kakor v notranjosti te dežele	A
hiši Robinsona Jeffersa ob strmi kalifornijski	obali	ostanek nekega pesnikovega rokopisa, na katerega	A
za menoj, skalnat svet se razpre, tu bo pot k	obali.	Spoznanje je daleč, roka omahne, skrajnost je	A
se je pokrajina nenadoma spustila navzdol k	obali.	Saj je bilo težko verjeti, da se tukaj ovet spušča	A
s stališča človeške geografije pa na vzhodni	obali	New Jersejya.Leto je 1994, stanovanje, roke	A
drhtavica. Ko v nekem stanovanju na vzhodni	obali	New Jerseya danes gubaste, nekoč pa gladke in	A
metali valovi zdaj proti tej, zdaj proti oni	obali.	Z iskrivim ministrantovskim glasom je bavkal	A
velik dalmatinski brod je ponosno plaval proti	obali.	To ga je zdramilo; še ta brod je hotel videti	A
drugi je bil bik in sta se lovila in borila po	obali	in tisti, ki je bil bik, ni imel drugega orožja	A
razdenejo najprej to gnezdo in odidejo potem ob	obali	pred dolgo ozidje bizantinsko.Viljenec mu ni	A
noč so Sloveni prvič slavili bojno slavje na	obali	Egejskega morja, prvič so poslušali šepetanje	A
velel ljudem pokoj. Trume so sedele dolge ure na	obali	in strmeč zrle v nedogledno daljo po vzvalovljeni	A
»Plamenice! Zažgite grmade na	obali!	« Nekaj mladcev je steklo do nakopitenega dračja	A
pesem. S tihimi udarci so gnala vesla čolniček k	obali.	Še nekaj zamahov, še nekaj uporov v vesla ‒ in	A
opravljenih izpitih, štirinajst dni preživi ob naši	obali.	Spali bomo pod šotori, kuhali si bomo sami, ves	A
spodaj je ležalo jezero, vse temno; daleč ob	obali	so se svetile luči v dolgem loku.Nebo se mi	A
preiskoval čardake, nadzoroval posadke, jezdil ob	obali	in pazil in pazil na ogroženo mejo domovine	A
Petrovo goro, ob Korani in Radonji, ob Liki in ob	obali	in jadra po morju.In še preden poteče leto,	A
krajše pojezde okrog bližnjih palisad in ob	obali	ali na lov na merjasca, volka in jelena, na	A
Njegovi prednji prapori se že prikazujejo gori na	obali,	postajajo, gledajo nizdol.Kdo ve, koliko jih	A
morju. Tri dni se je mudil Ostrorogi Jelen na	obali.	Razgledal se je naokrog in dognal po črnih kolobarjih	A
Jelen se je začel ozirati na obe strani po	obali.	Pamet mu je rekla, da morajo tudi ob morju biti	A
prevrtaval školjke, ki jih je bil nabral na morski	obali,	in jih nizal na vrvico, da čimprej dokonča ogrlico	A
kar udje zastali. Sedaj, ko so ostali sami na	obali,	so se najprej pretegnili, da so jim sklepi pokali	A
gospodarja, čigar posestvo je ležalo prav na morski	obali	komaj za dober streljaj od morja vzreber, tudi	A
videla majhno ladjo, manjšo, nego je tvoja, ob	obali	navzdol pluti in ljudje na njej so se mi sumni	A
zve, da je Anton tekel ali jezdil na jug ob	obali,	njegov brat na sever iskat, povpraševat, da	A
celo o kakih morskih razbojnikih ob vsej drugi	obali	ni nihče ničesar vedeti hotel, kar je bilo neizrečeno	A
brezkončna morska ravan, vsa svetlozelena in živa, ob	obali	so plavali po njej čolni z izletniki, dalje	A
ljubezni, o ženskah, o davnem srečanju, o morski	obali	in mrtvecih, ki plavajo v reki. Odrecitirano	A
kolibi je dišalo po ovčjem gnoju. Ko sva na	obali	našla zavetje pred burjo, so pričeli prihajati	A
nedrja planeta. »Sledi reki, čez puščavo, proti	obali	morja!« nestrpno naroča srežniku.»Stoj! Počakaj	A
utripajočim rdečim ožiljem. Iksia stoji z Liro ob	obali	in nekaj časa njena misel onemi, tako prevzeta	A
posveti, da je najbrž Lira rodila, in steče ob	obali	k bivališču, tako da jo še živostrojni strežnik	A
strani se morska ravan končuje v rumenkasto sivi	obali	Afrike in tam nekje na zaobljenem obzorju se	A
in v hipnem odboju pristal na istrski morski	obali,	kjer je sedela lepa Vida in strmela v zvezdnato	A
otožno dalmatinsko pesem o devi, ki čaka na	obali	ladjo svojega ljubega. »Kje sploh sva?« je nenadoma	A
počila astralna sanjska vez in zbudila se je na	obali	istrskega morja stoječa, v zvezde strmeča.	A
peskom popeščeni sprehajalni poti ob jezerski	obali,	gledala labode, ki so se dostojanstveno prevažali	A
upravitelj stavnice in igralnice v Tropožoru na	obali	Trapanskega morja, tolikokrat podvrgel zaslišanju	A
obrežju. Lučevje prši iz kamnitih izdelav na	obali,	lučevje odseva kot roj kresnic na valovih morja	A
obljubljeno, morje v noči, poiskreno z lučevjem na	obali.	Ubliža obzor na obalo in razpozna pod lučmi	A
Tujinec Dogajalo se mu je že prej. Prvič na	obali	morja, kjer sta z ženo preživljala poletne počitnice	A
3. Avenija ob	obali	je žarela v tisoč lučeh, ljudje prav tako.Zlato	A
je o ženski, ki jo je videl samo enkrat, na	obali,	kot privid in fatamorgano. Bila je kot privid	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani