nova beseda iz Slovenije
muči s tistim trdim mesom, ne gre, skuša se | nasmehniti, | pokaže precej brezzoba usta.Vid Dietrich sedi | A |
me je zagledala, se mi je zdelo, da se hoče | nasmehniti. | Dal sem ji z babičino pomočjo dve žlici zdravila | A |
spet bojiš, da bi te zasmehoval in se skušaš | nasmehniti. | ‚Zgačka me,’ rečeš, a on se upré: ‚Ne, ne!’ in | A |
takrat nisem verjel, zato sem se hotel zaničljivo | nasmehniti, | a se nisem nasmehnil, ker se je moja zbegana | A |
je hitro odkimal kmet in se je skušal celo | nasmehniti. | »To se samo tako reče,« se je popraskal. | A |
pobrati s tal, jih malo poujčkati na rokah, se jim | nasmehniti | in jim celo kaj zapeti - in peti je nevarno | A |
začno od kraja,« sem rekel in moral sem se ji | nasmehniti, | ker je bila resnično nejevoljna nase. | A |
- Saj sem res že kos tujca! - sem se skušal | nasmehniti. | - Lačen nisem, spal bom pa v svoji čumnati, če | A |
kozarčke, se nekoliko pomiril in se skušal celo | nasmehniti. | Nenadoma pa je planil kvišku, kakor bi se nečesa | A |
zajecljal preplašeni stražmojster in se skušal nato | nasmehniti, | češ saj sva vendar že stara znanca. | A |
Stane. »Bo,« prikima Nančika in se skuša celo | nasmehniti. | Tildica takoj in resno poseže vmes: | A |
pogleda po jedočih Nemcih in domobrancih, se skuša | nasmehniti | in vpraša s čudnim, tujim, votlim glasom: | A |
srebrno zasvetlikal, kakor bi se mi hotel bodrilno | nasmehniti: | »Resurrecturis!« sem mu hvaležno pokima | A |
vas. Dekle ga začudeno pogleda in se skuša | nasmehniti. | Ustne v kotičkih ji nalahno trzajo. | A |
To pa nikoli. Johan Ot se je skušal hvaležno | nasmehniti. | - | A |
bilo mogoče kaj reči, vprašati, odgovoriti, se | nasmehniti | ali storiti karkoli podobnega.Ali pa tam, kjer | A |
nikoder. Ko sem se zbudil, sem se še sam moral | nasmehniti | tej zamenjavi zagonetnih smehljajev. 10 | A |
je šokirano ugotovil, da se je moral Kumer | nasmehniti | osuplemu obrazu prijatelja.Stala sta v kombiju | A |
Jurija pa je zaskelela rana, ko se je moral | nasmehniti, | in ukazal je Mihu, naj izpusti Štefana. »Vidiš | A |
Morda balo pripravljaš? | Nasmehniti | se je hotel, ko pa je videl, kako je dekle ob | A |
sploh pravil o njem. Halgato, se je skušala | nasmehniti | in se ga je blago dotaknila. Čakala sem že | A |
lahko vsaj potem, da si se branil, se je skušal | nasmehniti. | Rekel bom lahko celo tam čez leta: bila sta | A |
ljubezen in gospa Olja, se je potem spet skušala | nasmehniti. | Pa mojster, sem nehote dodal. | A |
Obrnil se je proti durim. Blagovolil se je | nasmehniti | gospod sodnik, tudi zapisnikar se je smejal | A |
Želodec mi nagaja,« je rekla in se poskušala | nasmehniti. | »Pa vseeno hvala.« | A |
je avto zdrknil po asfaltu, se mu je morala | nasmehniti. | »Ko svat si danes.« | A |
”Gospodična Judit --“ In se je poskusil | nasmehniti | s tistimi debelimi ustnicami. Čisto prédme je | A |
nekdo zunaj s hripavim glasom. Hotela sem se | nasmehniti, | ustnice pa so se mi tresle in zelo mraz mi je | A |
nasmeh na mojih ustnicah -- a ko sem se hotela | nasmehniti | veselo, so mi vztrepetale ustnice kakor v joku | A |
me tako, nisem prišel krast!« In hotel se je | nasmehniti. | »Oprostite, jaz nisem, kakor si morda | A |
vztrepetala, ustnice so se odprle, hotela se je | nasmehniti, | rjavi obraz je prebledel. ”Travnik zeleni | A |
tihim, skoro prosečim glasom in poizkusila se je | nasmehniti. | Tone je zaklel. | A |
ogibal. Nasmehnil se je, če se je bilo primerno | nasmehniti, | naglas pa se ni smejal nikoli. In rekli so, | A |
molčeča, v grenkobi stisnjena, se niso znala | nasmehniti | in vendar so pozdravljala, ljubeznivo vabila | A |
bili prišli že prej!“ Kačur se je hotel veselo | nasmehniti, | toda zardel je. ”Saj ste rekli sami, da naj | A |
... Verjemi, ne bo mi težje doma ...“ | Nasmehniti | se je hotela, ustnice pa so se zakrivile, kakor | A |
ljubezni in čiste radosti. Poskusila se je | nasmehniti, | ni si upala. ”Tja glej!“ je pomignil z glavo | A |
Janjek, moj mali Honza ... njegov god je jutri ...“ | Nasmehniti | se je hotel, toda smehljaj je bil joku podoben | A |
In takó pozno prihajaš?“ Ustna so se hotela | nasmehniti, | toda v istem hipu so se zategnila v bolesti | A |
Stopila je korak naprej; poizkušala se je | nasmehniti | z nabreklimi ustnicami. ”Hast du mich nimmer | A |
žró.« »Troti, haha,« se je ljubeznjivo skušal | nasmehniti | Tomaž proti Anici.Že je hotela pobegniti Anica | A |
Luka se je ozrl. Juri se jima je skušal | nasmehniti, | ko je šel z Anico mimo. »Krvav je!« | A |
Tomaž plačal mastno.« »Moški si,« se je izkušal | nasmehniti | Juri. »Skregana pa ni treba, da se ločiva.« | A |
kajne?« je menila mati. Otrok se je skušal | nasmehniti. | Dahnil je z ustnicami in rahlo prikimal. | A |
izraz njenega lica, ki se je hotelo po sili | nasmehniti | v sladki blaženosti. »Nesrečno dekle, to si | A |
spravlja vsak deseti snop.« Župnik se je moral | nasmehniti. | Star dedec, siv kot ovca, je tik pod prižnico | A |
jo je posilil. »Saj ni nič,« se je skušal | nasmehniti. | »Opravil, glej, sem pa le dobro, nobenih zavir | A |
preresen, sami Turki mu blodijo po glavi, še | nasmehniti | se ne zna in besede so mu redke in kratke kakor | A |
bil utrujen, obraz pa, kakor bi se ne znala | nasmehniti. | Da jo razvedri, je Orel vzel izza pasa bodalce | A |
rekla je spogledom na Matildo in se silila | nasmehniti. | »Ne zanimamo se tako posebno,« reče Matilda | A |
je prelaz na boljarstvo. Utegnil bi se malo | nasmehniti | moji preprostosti, kakor bi to ti imenoval. | A |
bo drugod prosil!« Ona se je morala nehote | nasmehniti. | »Ali menite, da je doktor v istini prosil one | A |
testament napravi!« vpil je Češek in poskusil se | nasmehniti. | »Saj tako ‒ ni nič ‒ vse ni nič!« pristavil je | A |
in neroden ‒ ha ... « Jaka se je hotel posili | nasmehniti, | kakor bi se hotel pošaliti ali kakor bi želel | A |
in neroden ‒ ha ... « Jaka se je hotel posili | nasmehniti, | kakor bi se hotel pošaliti ali kakor bi želel | A |
je vprašala z nežnim glasom. Skušal sem se | nasmehniti | in sem se v bolečini nakremžil: - Umrl | A |
je pa dobra. Mora se kljub nerazpoloženosti | nasmehniti. | Pravzaprav ji godi: je še kje ženska, po kateri | A |
najbrž ne bi znala uporabiti. Poskušam se ji | nasmehniti, | vendar se mi ne posreči najbolje. »Trnuljčica | A |
in ga razgrnil po ležišču. Spet sem se moral | nasmehniti. | Kakšno domoskrunstvo, kakšno pošastno zakonolomstvo | A |
« Moram se | nasmehniti | tej preproščini.Le kaj žene ljudi, da želijo | A |
/ stran 112 . / Črnec se naposled poskuša | nasmehniti, | vendar se mu to kaj klavrno posreči: obrazne | A |
ubogati in raztegniti ustnic. Ker se ne more | nasmehniti, | začne premikati ustnice, nakaj hoče povedati | A |
zatesnjenega vhoda in se skozi naglavnik poskuša | nasmehniti | Kseni. »Vi, ki vstopate, pustite vsak up zunaj | A |
Ksena si obriše sledove solza in se poskuša | nasmehniti | Kaliju. »Je že dobro. | A |
divji žrebec!« Grofovska svetloba se je morala | nasmehniti | tem priliznjenim besedam.Ko je Šmul to opazil | A |
malo razpre, zgornja žnabla pa, kot da se hoče | nasmehniti, | se zaskoči nad širokimi zobmi.Nato se s še zmeraj | A |
Tipična mora,« sem pomislila. Morala pa sem se | nasmehniti, | ko sem rekla: »Predlagam, da počakate na rezultate | A |
povzročajo nevšečnosti, ali ne?« Hotela sem se | nasmehniti, | ko me je Franček tako grdo pogledal, da se verjetno | A |
teboj?« »Iiiii,« je zavzdihnil in se skušal | nasmehniti. | »Nič posebnega pač. | A |
vrneta mi prave prešernosti. Vsi trije se bojimo | nasmehniti | se.Oni me zaslišuje, čemu da sem čudne volje | A |
je prikovala nase in zdelo se je, da se hoče | nasmehniti, | ko je videla, kako ne more odmakniti pogleda | A |
šestletne zaobljube, v kateri se ni smela ne | nasmehniti | ne spregovoriti, tako da bi lahko s tem svojih | A |
maskah v Towru - potem se vam utegne vsaj začasno | nasmehniti | sreča.Deležni boste vljudnosti in naklonjenosti | A |
babnice. Pogoltnila je slino in se skušala | nasmehniti, | se skušala zbrati. "O-oprosti, Dolly. | A |
Zdaj, ko je bil ujetnik svoje jeze, se mu še | nasmehniti | ni mogla."No, no," mu je šibko prigovarjala | A |
izključevala. Zadovoljstvu nuklearne družine se še | nasmehniti | ni mogla, ko je ta kolesarila po cesti, hotela | A |
"Oh, kaj res?" Louise se je skušala | nasmehniti. | "Hočem reči, srajca je prav ljubka. | A |
Obraz ji je upadel. Skušala se je | nasmehniti, | toda njene oči so bile prazne.Ni me povabila | A |
dlan, da bi si zasenčila oči, in se skušala | nasmehniti. | Včasih sem si želela biti z njim. | A |
"Preveč hladna je," sem rekla in se skušala | nasmehniti. | "Poglej si roke. | A |
Osredotočila sem se na njegovo brado in se skušala | nasmehniti. | Naglo je sklonil glavo, da so bile njegove oči | A |
stanovanja za milijonarje. Hotel sem se še enkrat | nasmehniti | in se odpraviti, vendar je spregovorila. "Kaj | A |
"Res." Moral sem se | nasmehniti. | "Potem je toliko bolje, da si zinila. | A |
Udarec v trebuh," sem rekel in se poskusil | nasmehniti. | Toda nisem še povsem opravil s spominom na moje | A |
no," je dejal in se z velikim naporom skušal | nasmehniti, | "nehajva o tem. Navsezadnje ne večerjam tako | A |
Ne zajebavaj me," je dejal Musa in se skušal | nasmehniti. | "Vse je v redu. | A |
ki je bil videti živčen, se je uspelo rahlo | nasmehniti. | Natan je sedel na zadnji sedež BMW. "Pozdravljeni | A |
nikoli. Poklonil se je globoko, hotel se je | nasmehniti, | ustnice pa so lezle na jok. ”Vse tisto ni | B |
okoliščine; v katerih bi lahko zašel, se sme | nasmehniti, | če povem, da sem že med vipavskimi hišami upošteval | B |
gledali precej pisano. V zadregi sem se skušal | nasmehniti, | stopil sem k ognju in roke vtaknil v plamene | B |
Odzdravila je in se široko nasmejala. Tako se znajo | nasmehniti | samo v Polineziji, Maorka je, sem vedel, mešanka | B |
spisov kakor je moja knjiga. Moral sem se jima | nasmehniti | in sem jima dejal, da knjiga po mojem mnenju | B |
nenadoma spomnil natanko in moral sem se bridko | nasmehniti | svoji nerodni ali kaj vem kakšni naravi. S hinjskeg | B |
babnice. Pogoltnila je slino in se skušala | nasmehniti, | se skušala zbrati. "O-oprosti, Dolly. | C |
treba na njih navaditi, pa tudi sreča se ti mora | nasmehniti, | « je omenil trener Vladimir Korolkevič, ki bo | D |
bo tja vodil človek, ki se bo znal kdaj tudi | nasmehniti. | Veso Stojanov | D |
Ko je dobre volje, je sproščena in se skuša | nasmehniti. | Včasih se celo zdi, da bi rada nekaj povedala | D |
kakovostno strokovno vodstvo in igralce, se mora | nasmehniti | tudi sreča.Celje je v zadnjih letih ni imelo | D |
je zdelo vredno zamisliti in se vsaj šegavo | nasmehniti. | V neki gostilni se je domača hči možila z gospodom | D |
Dela z dne 7. avgusta pa se mora človek zares | nasmehniti. | Tu namreč piše kot resna vest, da bo tožbo najverjetn | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |