mačeha (304)

njih bosta prepovedano ljubíla, a njena zlobna	mačeha	ju bo zašila in v dvestoti epizodi spremenila	A
jasno, odkod naenkrat ta dobrota. Midva z doma,	mačeha	na dom!Hinavec grdi, stari, kruljavi!	A
deklica, ki se je izgubila v gozdu in jo hudobna	mačeha	hoče mrtvo. Biva pa v lepem stanovanju, medtem	A
sestrica in bratec v Micini pravljici, ki ju je	mačeha	črtila in ju je hotel oče zapustiti.In nič nista	A
kakor deklica iz pravljice je bila, ki jo je	mačeha	sovražila, a ona ni sovražila nikogar. In takó	A
pesem: v teh težkih dneh, ker	mačeha	je tujina. Da mi je zarjo blestečo	A
Domača zemlja nam je res mati, tujina nam je	mačeha,	nas sprejme, nam da kruha, da nam sladkosti	A
tukaj,« je dejala tiho, ko sta prišla oče in	mačeha.	»Kako je?	A
prepozno!« »Če ga ne more, ga ne more,« je dejala	mačeha,	ki bi bila rada Jerico še doma obdržala, ker	A
časa zavlačevala.« »Kar je, to je,« je dejala	mačeha.	»Prisiliti se ne da nič.	A
govoriti. Druga se je začela na Gašperja jeziti	mačeha,	ki jo je bil Miha opozoril na nevarnost.Ona	A
so ostali hladni. Za domovino, ki jim je bila	mačeha,	se niso mogli ogreti, zato tudi niso razumeli	A
meni ni potreba ostati doma in gledati, kako	mačeha	napeljava vodo na svoj mlin.Hvala Bogu, toliko	A
sina sva pri domu, ki ne marava, da bi nama	mačeha	rezala kruh.In tako pravi Čržev Tone, ki nosi	A
rekla, se ne bo zgodilo ne danes, ne jutri. Meni	mačeha	nikdar ne bo rezala kruha.Čržev Tone si s svojim	A
ali vedve nista bili pri mizi?« »Nisva, ni	mačeha	pustila, je rekla, da ni prostora.‒ Ja!	A
potrdila Nanča. »Najprej gospod Anton, za njimi pa	mačeha.	Trije zdravniki so bili okoli njega in ena usmiljena	A
Pa so umrli, ko sva bili še takole majceni.	Mačeha	naju ni marala, večkrat sva bili tepeni kakor	A
nesi koscem južino?’ Pa niso bili mama, temveč	mačeha.	Res grem, pridem tja, dam južino.	A
učitelj. In tam nekje na Dolenjskem je zdaj moja	mačeha;	nisem je videl pač deset let in nimam poželenja	A
hudobna, kakor so hudobne vse coprnice. Huda	mačeha	bi mi bila, ali potrpel bi vse in bi ne rekel	A
mu nisi bila nevesta, hotela si mu biti vsaj	mačeha!	Ker ni maral tvoje ljubezni, si mu naklonila	A
mu daj, saj še ni tako star, ženo, da mi bo	mačeha...	« Gospa mati Serafina, ki je s toliko skrbjo	A
zato je njena beseda trda, kakor bi govorila	mačeha.	Dva rožna venca so že odmolili in zdaj hočejo	A
Pepelka tiho je sedela in pritajeno ihtela.	Mačeha	grda, nesramna, hudobna, kot vsak dan, tudi	A
posadi, Pepelka v trenutku mu srce omreži.	Mačeha	vpije, preklinja in zmerja, a sliši jo le kupček	A
lopar, prepasano kakor osa in hudih oči kakor	mačeha.	‚Kdo si?’ vprašam.	A
ni ljubila, njegovega otroka pak kakor prava	mačeha	še po strani gledala, čeravno svojih ni imela	A
mačeho, kdaj pač pride ljubi oče domov. Ali	mačeha,	namesto da bi bila hčer tolažila, ni ji odgovarjala	A
ljubeznijo obrnilo; le oče ga je ljubil ko svoje oko,	mačeha	se ni že popred za otroka veliko zmenila.Zdaj	A
Očetova vdova me je črtila, kakor le more črtiti	mačeha.	Nekoč smo vsi trije dečki zboleli za črnimi kozami	A
Onadva sta umrla, jaz sem ozdravel!	Mačeha	se je omožila in dobil sem k pisani materi še	A
otrok. Ali ta sreča je bila kratka; osramočena	mačeha	se je zaklela, da mojemu krušnemu očetu povrne	A
ko je takisto odpotoval za trgovino, pošlje	mačeha	neznanega Korošca na njegov dom.Ta človek, ki	A
senožet je kravam to, kar pisana mati deci: sama	mačeha.	Kakor se med nami malo čisla zakonski mož, čigar	A
sploh niso prišli na dom. Studila se jim je	mačeha.	Če so bili sami, so se pridušali, da je ona to	A
in grlo požrešno. Kar naneseta jedi očim in	mačeha,	je dosti komaj zanj ‒ nikar za celo rodovino	A
venomer naprej, ko bi naju ne bila včasi opomnila	mačeha,	da ponehava in si oddahneva. Slišite, zdaj šele	A
bilo več kakor pet funtov. Mati, pravzaprav	mačeha,	jo je svarila: Milka, nikar!Ti bos obsedela	A
njim tam zunaj na klopi jaz, moj oče in moja	mačeha	in tudi dekle so se rade pridružile, če so količkaj	A
To ostro sodbo je izrekla o pastorki tudi	mačeha.	Ko sva se pomenkovala o Fortunatovu, je jela	A
Bolnica pokliče pastorko, mož odide. Micki reče	mačeha:	»Preden se premislim, se moram tudi s tabo še	A
životu tresti in na ves glas jokati. Izvedena	mačeha	jo ume sčasoma utolažiti, »Do zdaj je bilo zate	A
zavidajo.« Ne vem, kaj je vse še pripovedovala	mačeha	pastorki. Gotovo je, da jo je kmalu popolnoma	A
Zato pa je bila žalostna.	Mačeha	je vedno bolj bolehala in postajala vedno bolj	A
doma in na polju, delala trdo, a z veseljem.	Mačeha	je bila vedno nevoljna in jo je zmerjala.In	A
»Prišla sem k vam po slovo.	Mačeha	me je zapodila z doma in jutri grem služit v	A
Dvignila je obraz in pogledala na mrtvi grob. ‒ »	Mačeha	me je zapodila z doma,« je rekla.»Pojdem in	A
... «	Mačeha	je gledala vstran.Zdelo se je, da Jerice niti	A
njo, kakor da bi pričakovala, da izpregovori	mačeha	še kako besedo.Dobro je vedela, da je šla mačeha	A
mačeha še kako besedo. Dobro je vedela, da je šla	mačeha	samo zaradi tega na polje, da se izogne pastorki	A
da jo je zapodila z doma. Saj je vedela, da	mačeha	ni v srcu hudobna.Samo zaradi bolezni je tako	A
gledala zdaj za njo in je mislila, da izpregovori	mačeha	še kako besedo.A mačeha se ni več ozrla.	A
mislila, da izpregovori mačeha še kako besedo. A	mačeha	se ni več ozrla.Naglo je šla ob njivah proti	A
pokaže pot v dolino. Saj je vedela, da se zdaj	mačeha	jezi doma nanjo, ker misli, da je ona iz hudobnosti	A
more niti nog več premakniti? ‒ Pa kaj poreče	mačeha,	če ne prideta otroka pred nočjo domov?O, to	A
vem, da si sirota. Kajne, da te je pognala	mačeha	iz hiše?Zato pa si sirota ...	A
z glavo in odgovorila: »Sama grem čez gore ...	Mačeha	me je zapodila, in zdaj grem služit k teti Nežari	A
se mora, pa bodo še popoldne doma. Gotovo je	mačeha	že v silnih skrbeh in joče za otrokoma.Zato	A
ni ‒ o, skoraj je pozabila, da jo je pognala	mačeha	z doma in da mora čez gore k teti Nežari.Plazila	A
nikoder. Pa Jerica je dobro vedela, da misli zdaj	mačeha,	češ, samo Jerica je vsega kriva. Glej, v svoji	A
zapodili od hiše. Jerica je dobro vedela, da misli	mačeha	tako grdo o njej. Zato pa jo je bolelo, tako	A
Tega vas prosim tudi danes.	Mačeha	se bo žalostila in obupovala.A mačeha je ubožica	A
Mačeha se bo žalostila in obupovala. A	mačeha	je ubožica, ker je bolna ... «	A
o, še lepša kakor jaz. Da bi te videla zdaj	mačeha,	pa bi te ne spodila več od doma.Ne upala bi	A
Jerica žalostno. »A jaz ne smem domov, ker me je	mačeha	zapodila od hiše ...A rada bi bila doma.	A
‒ kar domov se napoti. Razveselila se je bo	mačeha,	da le kaj!Pa ji pove Jerica vse, kje sta Kekec	A
pozdravila Škrlatica, pa se pozdravi tudi uboga	mačeha,	ki je tako bolna.Saj Jerica ni bila huda nanjo	A
spodila od doma. Jerica je bila prepričana, da	mačeha	ni hudobna. Samo zaradi bolezni je tako zadirčna	A
rdeči mežikelj, ki ga je prinesla z gore. ‒ »	Mačeha	je bolna pa se mi smili,« je dejala.»Lepo vas	A
potrebujete več. Zelo bi vam bila hvaležna, če bi	mačeha	ozdravela ... « Škrlatica jo je pobožala po laseh	A
teti Nežari. Verjemi mi, da te bo imela zdaj	mačeha	rada. Saj je že kaznovana, ker te je tako grdo	A
Kekec in Tinka. O, le verjemi mi, Jerica, da te	mačeha	ne pusti več od doma.Obdržala te bo pri sebi	A
ki ju ima tako rada. In oče bo zadovoljen, in	mačeha	je ne bo grdo gledala, ampak ljubila jo bo kakor	A
Smejali so se in celo vriskali!	Mačeha	se kar nagledati ni mogla Jerice. Stisnila jo	A
in dela večno prikupne, odtujuje ti jih kakor	mačeha	očeta in otroke.Tointo vrže sredi njih vate	A
Brat reče: »Trgajte, divje zveri!	Mačeha	me je zapodila, oče me je v hosti pustil in	A
tudi za plotom. . / . / stran 36 . / Hudobna	mačeha	in dobra pastorka Hudobna ženska primoži s svojim	A
opereta, bela prijateljica spet nekam izgine. Ko	mačeha	vidi belo volno, se čudi in jezi, ker nima vzroka	A
časa zatem pride huda zima in mraz. Hudobna	mačeha	še zmeraj misli, kako bi zatirala nesrečno pastorko	A
pastorko snubit za ženo. . / . / stran 39 . /	Mačeha,	ki je siroti zavidna, ji o tem ne zine niti	A
Ko pride napovedani dan, spodi brezvestna	mačeha	svojo pastorko zgodaj v korito spat.Nato očisti	A
pletilom v rokah. Nato se pripeljejo snubači,	mačeha	jih prijazno sprejme, popelje jih v hišo in	A
jo še isti večer odpeljejo s seboj. Hudobna	mačeha	in njena hči pa sta ostali osramočeni pred vsemi	A
Deček vzame košaro in gre z mačeho v gozd.	Mačeha	ga pelje daleč v gozd do jame in mu reče, naj	A
slišal, kako kamen bobni, se nagne nad globino, a	mačeha	ga sune za kamnom ter odide grohotaje domov	A
vsako noč strašilo. V ta grad je nekoč poslala	mačeha	svojo siroto prenočevat, ker je na tihem mislila	A
kolovratom je prišla sirota zjutraj domov. Požrešna	mačeha	je zlati kolovrat vzela in drugi večer poslala	A
deklico. . / . / stran 257 . / Zlata ribica Neka	mačeha	nažene svojega bedastega pastorka z rešetom	A
svojo pot dalje. Ko na bukvi prijaha domov, si	mačeha	misli: ‒No, zdaj pa vem, da zna čarati, ‒ in	A
da je vsega tega kriva samo njihova hudobna	mačeha.	»Mi bratje,« je povzel najstarejši med	A
Kitty, ti že ne bi." "Ne bi hotela biti tvoja	mačeha.	Z veseljem pa bi se pustila voditi v klube in	A
veličanstvo Kneeb Piter Komador (1921), Mati	mačeha	(1923), Tretja prestolnica (1923), Taljenje	B
gladiolus), plfučniki (iris), tudi sirotica ali	mačeha	(viola tricolor) ter nekatere druge. Značilen	B
polna ljubezni in odpuščanja, temveč surova	mačeha,	ki vtepa svojim otrokom strah v kosti. Tako	B
groba je pogost v ljudski pesmi, npr. Huda	mačeha:	Š 346 in 348).S stilizmi ljudske pesmi vzpostavlja	C
umre v toku dogajanja ali jo nadomesti zlobna	mačeha	(Bambi, Sneguljčica in zlasti Dumbo),* je morala	C
Sneguljčica ali čarovnica, mala gospodinja ali zlobna	mačeha.	Zvári lahko samo dvoje: domačo enolončnico ali	C
Sejem bil je živ Slovenija kapitalu	mačeha	Generalni direktor Ljubljanske borze dr. Draško	D
sta se ločila, ko je bil še majhen in njegova	mačeha	je bila zlobna.Velikokrat je bil po krivici	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani