Zato iz jeze v imenu zlate ribice poželi, da bi gospodična noseča postala, in gre svojo pot dalje. Ko na bukvi prijaha domov, si mačeha misli: ‒ No, zdaj pa vem, da zna čarati, ‒ in ga z besedami: »Poberi se mi, čarovnik, izpred oči, nič več te nočem trpeti doma!« spodi od hiše.