liza (572)

Vrabec pisarji Kos Tone Okoren, kmetski fant	Liza	Kremžar, kmetsko dekle Vlado Hrustič Josip	A
kuhinji! Deseti prizor Neža, Tone Okoren,	Liza	Kremžar TONE Ali gospoda Dobrina ni doma	A
Stric mi je.	LIZA	Meni tudi. NEŽA Od kod sta pa vidva?	A
NEŽA Od kod sta pa vidva?	LIZA	Z Brezovice.Ta je Tone Okoren, jaz pa Liza	A
LIZA Z Brezovice. Ta je Tone Okoren, jaz pa	Liza	Kremžarjeva. TONE Kdo ste pa vi?Ali ste hišna	A
(Odide.) Enajsti prizor Dobrin, Tone,	Liza	DOBRIN Kaj bo dobrega? TONE Dober dan,	A
TONE Dober dan, stric!	LIZA	Dober dan, stric! DOBRIN Bog daj, stričnik	A
DOBRIN Res ne, če ti povem.	LIZA	Jaz sem pa Liza Kremžarjeva in sem vas že enkrat	A
DOBRIN Res ne, če ti povem. LIZA Jaz sem pa	Liza	Kremžarjeva in sem vas že enkrat videla, ali	A
TONE Oh, stric, saj ni treba. (Vzame.)	LIZA	Vi ste stric pravzaprav nam, ne Okornom. TONE	A
(Odide.) Dvanajsti prizor Dobrin,	Liza	LIZA Takšni so ti Okorni, ki jim ni nič sile	A
Odide.) Dvanajsti prizor Dobrin, Liza	LIZA	Takšni so ti Okorni, ki jim ni nič sile; samo	A
spomin imajo; če le ni bil to kak drug Dobrin.	LIZA	Nič ne de.Jaz sem vam prinesla jabolk; mati	A
Ali znaš kuhati?	LIZA	Kuhati ne znam, pa so rekli, da se bom pri	A
Ali šivati znaš?	LIZA	Ne še, pa se bom naučila. DOBRIN Pri meni	A
se ne moreš, ker šivati jaz tudi ne znam.	LIZA	Mati so rekli, da bi ostala pri vas kakor domača	A
DOBRIN Nikar se ne jezite, Neža! Ti,	Liza,	pa reci doma, da ne potrebujem ne kuharice ne	A
tukaj imaš za jabolka dvajset krajcarjev.	LIZA	Ne, hvala!Saj bi na trgu dobila zanje dve kroni	A
Naprodaj jih pa še vedno lahko odneseš.	LIZA	Ne, odnesla ne bom.Mislila sem, da bom bolje	A
Nobenega miru! Naprej! (Neža in	Liza	odideta.) Štirinajsti prizor Dobrin, Milan	A
sem vam oni dan jajc prinesel? In Kremžarjeva	Liza	vam je prinesla jabolk z Brezovice. DOBRIN	A
Kaj pa je?« je pritekla Nanca. »Modrijanova	Liza,	praviš, da je zanosila.S kom pa?	A
smoli, buča terana in okrogla, vesela Šturmova	Liza,	vaški zvonik, sonce na večernem morju in megla	A
je prvič skoval misel o svoji manjvrednosti.	Liza	ga je zasmehovala in fantje so pred cerkvijo	A
kazali s prstom nanj. Toda zgodilo se je, da je	Liza	doživela „razočaranje" in se tako iz neke objestnosti	A
prav, ali je bila Rožmanova Reza ali Križmanova	Liza.	Dosegel je precej uspeha.	A
Rozalka ni mirovala, dokler nista Reza in	Liza	ogorčeni postavili Gašperjevih besed na laž	A
nastala precejšnja napetost, ker ni verjela ne	Liza	Rezi ne Reza Lizi in Rozalka ne eni ne drugi	A
smejala. »Pojdi no,« je dejala, »tega ti še	Liza	ne verjame.« Tako ga je precej v strah prijela	A
Rožmanu, pri Križmanu pa: »Nobena druga kot	Liza	ne bo mlada Žagarica.Še en liter, da zalijemo	A
Pojdi pit, Reza! (pri Križmanu:	Liza!	)Name se zanesi!	A
Pri vas se bo ženil. ‒ O,	Liza,	flancate!Vidiš, to je za moje zobe, ki imam	A
spodobi.« »Če bo le res, Tetrev,« je dejala	Liza	in postavila skledo na mizo. »Kaj bi ne bilo	A
in pozna dekleta. Kako te je pa že hvalil,	Liza!	Rekel mi je, da je takih deklet malo v naši fari	A
»Oh, kako se lažete, Tetrev!« se je branila	Liza,	rdeča od veselja. »Če meni ne verjameš, njemu	A
ga ni izpustil. Šli so h Križmanu, kjer je	Liza	že flancate cvrla.Začudili so se tudi tukaj	A
poslavljali. »Pa še ti, Janez!« je dostavila	Liza.	Janez je vzel čevlje, ki so budili še količkaj	A
je bil užaljen. Ali je on kriv, če Gašperju	Liza	ni všeč? »Mati,« je dejal, »tako hitro to ne	A
razgovoril. Ko je šel mimo Križmana, ga je	Liza	zaupno poklicala: »Janez, zakaj vaju pa ni več	A
»Ali misliš, da ti jih ne dam?« je dejala	Liza	in mu natrgala cel šopek.»Gašper naj nikar ne	A
»Ali misliš ti, da meni ni? Seveda	Liza	in Reza in bogve še katera ti hodijo po glavi	A
njim ga pa ni hotela nositi. Sčakala ga je pa	Liza	in mu ga pripela, češ da bi bila sramota, če	A
ostrogami, so se polnila okna po hišah. Križmanova	Liza	se ni vedela kam dejati od veselega ponosa,	A
zažvenketale ostroge, pozdravil vojaško, da je	Liza	kar zardela od radosti, in odrožljal.Ozrl se	A
radosti, in odrožljal. Ozrl se ni nič; da gleda	Liza	za njim, to je tako vedel; a ta je pogledala	A
Ko je jezdil Janez mimo Križmana, je vpila	Liza,	naj nikar ne jezdi v potok; konj bo legel, in	A
Janez, ki je ni razumel, je jezdil naprej, in	Liza	in brat Andrej sta hitela za njim, da bi preprečila	A
»Zakaj me nisi poslušal, Janez!« je tarnala	Liza.	»Ta konj leže zmeraj v vodo.	A
»Jaz sem ti dobro hotela, Janez,« je dejala	Liza.	»Zakaj pa nisi poslušal?«	A
zapomnil,« se je jezil Janez. Kako dobrega srca je	Liza,	si je pa tudi zapomnil.Takoj drugi dan je šel	A
bi bila utegnila fanta čakati, bi jima bila	Liza	nacvrla flancatov. Svatba bi se bila morala	A
vršiti teti Mani na ljubo spet brez godbe; a	Liza,	ki je bila družica, je skrivaj povabila enega	A
posta tako tudi zastran plesa mnogo olajšav.	Liza	pa se je ta večer materi Rozali še posebno prikupila	A
otroka pri sebi imeti. . / . / stran 293 . /	Liza	je priskočila ta večer roditeljema na pomoč	A
Moja Rozala je bila predobra.	Liza	bi bila za Janeza ravno prav huda.« »Ali greš	A
se poberi po svoje stvari,« je ukazala, »ti,	Liza,	pa stopi z njo, da se kaj ne zmoti!« Odšli sta	A
revna lesena hišica. V njej je živela vdova	Liza.	Lovila je dnine po vsej vasi, naj je bilo ob	A
edini sad, ki ga imava,’ se je razjezila vdova	Liza.	Naglo je z burklami porinila lonec v peč, nato	A
pismu je bilo napisano: ”Prikažite se nocoj!	Liza.	“ Črke so bile velike in nerodne, ampak besede	A
bridkosti. Natanko ob tistem času je slonela	Liza	ob oknu in je spoznala Jareba že od daleč, že	A
v sanjah slišal. Ofelija je tako govorila,	Liza	nikoli; zamolkel je njen glas!“ Liza je slonela	A
govorila, Liza nikoli; zamolkel je njen glas!“	Liza	je slonela ob oknu in se je smejala. ”Kaj	A
zasvetila široka, glasna, svečano razsvetljena izba.	Liza	mu je prihitela naproti in mu je stisnila obedve	A
Zdaj pa kar brž sedite!“ . / . / stran 173 . /	Liza	ga je posadila na stol, na gosposko mesto pod	A
in še predno se je ozrl po družbi, je udarila	Liza	z nožem po steklenici in strahotna tišina je	A
ženina, ker jih ima preveč!“ Zasmejala se je	Liza,	zasmejali so se gostje, tudi Jareb se je zasmejal	A
je obraz in kolena so se mu stresla. Ni sedla	Liza	k njemu, temveč sedla je k Hojziču, ki jo je	A
samoto!“ Komaj je to premislil, je udarila	Liza	pogumnega Hojziča naravnost na lice.Hojzič se	A
lice. Hojzič se je zasmejal krohotaje, tudi	Liza	se je smejala, Jareb pa je bil vesel in upanje	A
velika in imenitna. . / . / stran 175 . / Kdo je	Liza?	Odkod je?	A
Župan Frfila je pripovedoval, da je bila	Liza	nekoč farovška kuharica in da je podedovala	A
bogastva?“ In ko je umrl blagi gospod, se je ozrla	Liza	po svetu in je spoznala, da so dežele lepe in	A
lepih reči notri; tako pametna ženska, kakor je	Liza,	bi ne razkazovala prazne rešetke!Če ni orla	A
je potrdilo v misli tole razumno uvaževanje:	Liza	je lepa ženska, v vseh ozirih koristna in prikupljiva	A
eden, kakor da je bil pokazal nanj božji prst:	Liza,	glej Jareba!- V vsej dolini šentflorjanski in	A
naturno in ni moglo biti drugače, da se je ozrla	Liza	z dopadajenjem nanj in na njegove čednosti.	A
Jarebova bi ne bila več nespodobna in preusmiljena	Liza,	temveč spodobna žena najspodobnejšega moža.	A
iztegnil roko, bahata roža je vztrepetala. ”	Liza,	prišel sem, kakor ste slutili, da pridem nekoč	A
se je zgodilo, česar Jareb ni bil premislil.	Liza	ni iztegnila roke, da bi sprejela rožo.Mrtve	A
vzdramil, omahnil je tudi sam. ”Ali sem vas žalil,	Liza?	“ Prebledel je njen obraz, široko so gledale	A
ga je!“ Resnično je poljubila Hojziča lepa	Liza,	toda v tistem hipu je omahnil na obadva komolca	A
v sanjah prestrašil ter se vzdramil. ”Kam,	Liza?	“ je vprašal osupel in je iztegnil roko.Liza	A
Liza?“ je vprašal osupel in je iztegnil roko.	Liza	ga ni videla, tudi ni slišala njegove plahe	A
angel Mihael nad bradatimi zavrženci, temveč	Liza,	lepa krčmarica, je stala sredi izbe, Jareb je	A
izza mize. Mirno in spodobno se je okrenila	Liza	proti njemu, miren in spodoben je bil njen obraz	A
najprej na tla, nato ga je pobral in je šel.	Liza	je gledala za njim z resnim pogledom, skoro	A
bridkosti ob tej slovesni uri! ... Za kom strmiš,	Liza,	na koga misliš?Naj gre, kamor ga žene pregrešno	A
takega, kar se da samo natihem povedati ... Kam,	Liza?	“ Liza se je bila okrenila, njene oči so bile	A
Kam, Liza?“	Liza	se je bila okrenila, njene oči so bile razmišljene	A
srcih. ”K tebi prihajam!“ je izpregovorila	Liza	in vsa radost je minila.Vojska pregrešnih občutkov	A
izpregovoril župan s slovesnim glasom. ”Gospa	Liza,	tako pa se torej lepo zahvaljujemo zavse dobrote	A
traja dalj nego do konca. Lahko noč, gospa	Liza,	in Bog povrni!“ Tako modro je govoril župan	A
da poučujejo mladino. Stala sta ob durih,	Liza	in Jareb, Liza na desni, Jareb na levi; Liza	A
mladino. Stala sta ob durih, Liza in Jareb,	Liza	na desni, Jareb na levi; Liza se je smehljala	A
Liza in Jareb, Liza na desni, Jareb na levi;	Liza	se je smehljala, toda razmišljen in nekoliko	A
levi. . / . / stran 201 . / ”Verjemite, gospa	Liza,	da ni drugačne bridkosti v mojem srcu nego bridkost	A
nisem vreden!“ Prijazno se mu je nasmehnila	Liza	za te lepe besede, Jareb pa mu je stisnil roko	A
mojega srca, tako se bo zgodilo!“ je odgovorila	Liza.	”Zakaj pa ni drugače ukazal?	A
duri za njim, ob durih pa sta si stala nasproti	Liza	in Jareb. ”Liza!“ Komaj je stopil k nji	A
pa sta si stala nasproti Liza in Jareb. ”	Liza!	“ Komaj je stopil k nji, komaj je iztegnil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani