nova beseda iz Slovenije
so to stari nespokorni grešniki, ki so jako | lahkodušno | opažali grozne stroje in katerim se je kazalo | A |
počenjam, milost vaša?« je odgovoril Stopistran | lahkodušno. | »Malo kradem, malo molim, kakor nanaša vreme | A |
globoko zdihne. »Čemu zdihuješ?« je odgovoril car | lahkodušno. | »Raje poglej, kako ju jaz gladim, tega pajka | A |
Oni pa se za to niso zmenili ter so pričeli | lahkodušno | naročati. »Kaj čemo piti, Modena?« je vprašal | A |
smrt obsodili!« »Znano mi je!« je odgovoril | lahkodušno. | »Na smrt obsodili, grof, ter ga potem obesili | A |
Marija Josip je kar otrpnil. Oni pa je | lahkodušno | pristavil: »Vidite, grof, taka je ta ženska | A |
Ti črni hudič ti!« Zupan je | lahkodušno | prenesel ta izbruh.Pristopil je k Erbežniku | A |
sedaj ko pride cesar!« odgovoril je nato Plavec | lahkodušno. | »Sicer se jih pa malo bojim. | A |
he!« »Vidiš, Plavček,« odgovoril je Kljukec | lahkodušno, | »zmeraj sem vedel, da si stara, radovedna ženska | A |
Deželni glavar je tu,« nadaljeval je Kljukec | lahkodušno, | »to se ne dá tajiti.In prišel je - poslušaj | A |
večera v razljučeno svojo dušo. Kljukec pa je | lahkodušno | zopet vstopil v pivnico ter hripavo kričal po | A |
Nalil si je kupo ter jo izpil. Potem šele se je | lahkodušno | oglasil: »Knezu Lobkovicu - in to se pripoveduje | A |
general. »Resnica je, oženjen sem!« odgovoril je | lahkodušno, | »ali kaj to hoče, mi Herbarte?Sveta cerkev ima | A |
malenkosti ostre oči!« »E, kaj,« pravi glavar | lahkodušno, | »v zapor bodemo poslali Janeza Sonca za nekaj | A |
si je cel naročaj dozorelih hrušk in je sedaj | lahkodušno | zaužival sad za sadom. »Hej! | A |
moral zvedeti. »Oženjena,« odgovoril je oni | lahkodušno. | »Na obrazu se ji ne pozna, in lice, ličece ima | A |
Lobkovica v zadrego. »Presrečen sem,« dejal je | lahkodušno, | »da me Vaše Veličastvo opazuje še med jedjo | A |
je moja Ana!« pravi gospa ponosno. Bogomir se | lahkodušno | obrne.Tedaj pa zre v mili in zardeli obrazek | A |
mi videl visok,« odgovori mu župnik Reber ter | lahkodušno | dostavi: »No, ali midva sva součenca!« Služboval | A |
ubogih hrastov!« »Čemu ne?« odgovori Bogomir | lahkodušno. | »Hraste prodajva in tisti denar dobi cerkev | A |
Lanskega dolge noge, ki mu jih je bil le-ta | lahkodušno | položil na trebuh.»Ti si dolgočasna zverina | A |
o tem. »Naj je, kolikor hoče,« pravi Sodar | lahkodušno, | »kolikor je dolgov, toliko jih je preveč.Naj | A |
se pa čisto nič ni zmenil za nemir in hrup; | lahkodušno, | kakor bi ta hrup ne bil veljal njemu, je skladal | A |
glava je omahnila na njegove rame, on pa je | lahkodušno | vzkliknil: »Poženi, Schwaiffstrigkh!«In Mihól | A |
sem že pozabil na Gabrško goro! In ti?« je | lahkodušno | pristavil. »Jaz še nisem pozabil svojega doma | A |
prav, pa počivajmo!« odgovori gospod Andrej | lahkodušno. | »Časa je še dovolj. | A |
bomo poslušali.« »Zakaj ne?« odgovori Tinče | lahkodušno. | »Dober človek sem in rad vam ustrežem!« | A |
se na njega ramo. Pa kmalu sklonila se je in | lahkodušno | vprašala: »Kaj ti je pa danes?« »Ko bi me ti | A |
Tako je dejal stari, ali govoril je mirno in | lahkodušno, | kakor da bi mu imel samo navadno dogodbo od | A |
trgu. Vrana je vse to malo zanimalo; pušil je | lahkodušno | baronove smotke in posegel včasi v razgovor | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |