krsto (725)

župnik z ministrantoma, pevci, krsta in za	krsto	svojci. Za njimi se je sam od sebe zvijugal	A
bom ti plačal za tretjo in poslednjo postelj ‒	krsto.	VII.	A
ah, kakor da vidim, se mi zdi, pred sabo črno	krsto	tu, vse svoje želje, vse nade na dnu, vse svoje	A
meni, koplje v zemlji jo neposvečeni. Črno	krsto	položijo vanjo. Ne potoči nikdo solze nanjo	A
nebu petje glasno. Za blestečo, pozlačeno	krsto,	glej pogrebcev dolgo, črno vrsto; in ženica	A
/ stran 22 . / Brez nje te laže stlačijo v	krsto,	le hitro, le hitro, postavi se v vrsto; veselo	A
nato bo lep pogreb. Kakor mravlje bomo šli za	krsto	(dela dosti bo takrat) in z zemljó, z zemljó	A
stran 8 . \/ Veter zlat izkleše križ in belo	krsto	razvrsti za njo pogrebcev dolgo vrsto... Sama	A
kakor razkošna kraljica v zlatu legla bo v	krsto	temnih stoletij, tiho bo umrla, kot bi zaprla	A
tesar Podzemljič na svislih zbiral za mamino	krsto	ter jih spuščal na dvorišče, nato sem slišal	A
lahko ostal doma. Preden so mamo položili v	krsto,	smo se domači še enkrat zbrali v izbi in se	A
Vzdignila sta mamo in jo počasi položila v	krsto.	Vstala sta še bolj počasi in obstala z iztegnjenimi	A
čudnem uglajenem redu. Podzemljič je pokril	krsto,	pokleknil na pokrov, potegnil iz desnega žepa	A
delo, so takoj pristopili štirje možje, prijeli	krsto	in jo odnesli pred hišo.Položili so jo na nosila	A
izbi in gledal, kako so se pogrebci zvrstili za	krsto;	najprej oče z otroki, nato sorodniki, za njimi	A
naravnost k tesarju Podzemljiču, da bi dedu zbil	krsto.	Velikan, ki je ležal na peči in molel po izbi	A
odpotovati nazaj k vojakom. Ko so deda položili v	krsto,	smo ga še enkrat pokropili in se za vselej poslovili	A
svoje obledele kape na skrinjo v veži, dvignili	krsto	in jo odnesli iz izbe.Mama je zaprla vrata za	A
češka gospoda ne segnije, ker je prišla s tako	krsto.	- Katera baba? -	A
klešče in paličico cinka, da bi z njo zacinil	krsto.	Podzemljič pa je poiskal vrv, naredil krsti oprtnice	A
Vsi so vstali in se začeli uvrščati za svetlo	krsto.	Vstali sta tudi kadetova mati in nevesta.	A
se ustavila pri tepki in gledala za svetlo	krsto,	ki se je počasi pomikala po zeleni, strmi rebri	A
Obrekarjevega doba prinesli kadetove ostanke.	Krsto	iz cinka so položili v bronasto in poveznili	A
skobacala na voz. Podzemljič in Martin sta sedla na	krsto,	Cene je pognal, voz je zaškripal po produ in	A
gledal za vozom, za iskrimi vranci, za bronasto	krsto,	za gospo v črnini in za plavolaso nevesto... in	A
vrancev in svetlega zapravljivčka z bronasto	krsto,	gospo v črnini in plavolaso nevesto, da sem	A
je bil star že takrat, ko je našemu dedu zbil	krsto.	« Gruča se je naglo pomikala po cesti	A
dvaindvajsetimi leti prav po temle brdu počasi pomikala za	krsto	iz cinka, ki se je prav v istem majskem soncu	A
tam tudi kramarja od beneške meje. Kupila sta	krsto	za Tinko in Srečo ter plačala pogreb.Duhovnika	A
peto mašo in štirje župniki bi prepevali za	krsto,	kajti Modrijan je najbogatejši v vasi.Venc pa	A
zidov. Štirje gospodarji so dvignili golo	krsto	na rame in tako pokazali, da služijo svojemu	A
brez njega, brez nebeške glorije, v skromno	krsto	je mogoče leči, a prej je treba nekaj storiti	A
kakor je pač naneslo. Ta je položil šopek na	krsto,	drugi ga je spustil na tla kar pri vratih in	A
rekel rdečelasi in zabil še zadnji žebelj v	krsto	moje sramote. Nekdo se je zasmejal, pogledal	A
besedami, da je vsaka cigareta zanj nov žebelj v	krsto,	in obrnil gumb na radijskem aparatu.Prej se	A
nadomestiti zapuščenima ženskama. Ožbe je naredil	krsto.	Prvi dan so dejali Matija na mrtvaški oder, drugi	A
očeh. Ko pa je bil tretji dan prinesel tesar	krsto	in so zvonovi zvonili k pogrebu, ko je hči jemala	A
Stopil je par korakov naprej in se spotaknil ob	krsto;	njegovi lasje pa pokonci.Tema, duh, krsta, in	A
smilila Jerica, ki je z otrokoma omahovala za	krsto	in si brisala oči. Dasi je bila veliko pretrpela	A
je bil za seboj Tone, ki je delal težko delo,	krsto	za umrlo Jerico, in ni hotel, da bi ga kdo motil	A
ali pa suh. Zelen venec bova nosili, in belo	krsto	nama bo stesal Tone ali pa France.« Anka je	A
prestrašena deklica. Tone ji je naredil lepo belo	krsto,	teta ji je ovila svetle lase z rožmarinom, in	A
na odhod. . / . / stran 299 . / »Spet novo	krsto!	« mu je dejal nekega večera Bric. »Saj ni nihče	A
jezi zaklenili v svoje stanovanje. Kakor kadar	krsto	zabijajo, tako je donelo možu in ženi na uho	A
gospod praktikant, jelite da, na blazini pred	krsto.	‒ Posebno pa poudarite, kako priljubljen je bil	A
bila poklonila vdova in sin, drugega Muren. Za	krsto	je stopal z materjo sin, ki se je oziral po	A
Barabe!« Pred	krsto	pa je Muren žalosten in obupan slovesno nosil	A
morala brati najprej zadušnica, a ko pogrebci	krsto	odložijo pred pokopališčem, se vrnejo tudi tisti	A
pripravljena je, ker je navzoča in stopa za	krsto,	in ves zavod je tukaj, toda zavod moli, čeprav	A
gomile, umivanje, oblačenje in devanje mrliča v	krsto	v denar, samo zemlja, ki jo mečejo za Tjažem	A
Čevljarsko kladivo je počivalo. On je preskrbel	krsto.	Lazar je šel v župnišče.	A
kupil. Pazno in temeljito bi si bil ogledal	krsto	in potem počasi in z veliko važnostjo povedal	A
ustavil mrtvaški sprevod, nosači so postavili	krsto	na tla in kdo je tu v imenu rajnega prosil vaščane	A
je drlo iz mehov, je Tunjuš prisegal na zlato	krsto	Atile in na njegovo najlepšo ženo Kerko, da	A
ponavljal prisego, katero je bil prisegel na zlato	krsto	Atilovo in na njegovo najlepšo ženo Kerko tedaj	A
Razodenem ti skrivnost, prisegam na Atilovo	krsto,	skrivnost, ki je ne zveš od nobenega Huna.Toda	A
ustnice, roke je sklepala na prsih in strmela v	krsto	z njenim ljubim sinom, ki ji nikoli ni rekel	A
Dvorišče je bilo kakor tempelj. Pred	krsto	se je tedaj ustopil mlajši moški z nekam ženskim	A
bila sprožila bosa otroška noga. Potem so	krsto	odnesli na tovornjak, ki je čakal na dvorišču	A
kosila po dolini bridka smrt in se je krsta za	krsto	pomikala na pokopališče; ko so ljudje izgubili	A
bil po volji. ”Naj nosi hlod iz gozda, pa ne	krsto	na pokopališče, to s svojim surovim obrazom	A
Zvonovi so zazvonili, pogrebci so vzdignili	krsto	in v visokem, melanholičnem tonu so zazvenele	A
vrstah ... Med tistimi ljudmí, ki so šli takoj za	krsto,	z enakomernimi, počasnimi, drobnimi koraki,	A
nosila mati v naročju, nosila za drobceno belo	krsto;	v tisti krsti je ležal angel božji.Občutil si	A
bridkosti. A zdaj je vse minilo; položili me bodo v	krsto,	zazvonili bodo zvonovi in črno oblečeni pogrebci	A
zvonovi in črno oblečeni pogrebci bodo vzdignili	krsto	na rame; pred njo bo stopal učitelj Sljuka ter	A
že je pohrkavala iz ust; v veži je zbijala	krsto.	-	A
Zvonili so z malim zvonom v cerkvi podružnici; za	krsto	sta šla gospodinja in Nikolaj.Malokdo se je	A
saj ni še tako blizu, da bi mi napravljali	krsto,	čakali samo še s pokrovom!Nisem vas prosil ljubezni	A
vzplapolavalo je krilo... »Pa so mi že tesali	krsto,	čakali so samo še s pokrovom, in glej, življenje	A
Tinče s Komendske Dobrave. Že ko sem peljal	krsto	z vozičkom skozi gozd, mi je bilo tesno pri	A
domu sem moral sam pomagati preložiti mrliča v	krsto.	To je še kar šlo.	A
smo bili mi v kuhinji, je šel k mrliču sedet v	krsto	maček...Ko pa me je zagledal, je skočil iz krste	A
kaj si govoril? Prosil si, naj ti kupimo belo	krsto	in ne črne kakor katran...« mi je povedala mama	A
je bil v soboto, 7. maja, ob pol enajstih.	Krsto	je blagoslovil najprej dekan Fatur, od stolnega	A
sokoli, Marijina družba, pevci, duhovščina, za	krsto	pa sorodniki in drugi odličnjaki.Slovensko planinsko	A
kjer sem stal plah in trepetajoč, odložili so	krsto	in jo izpustili zemlji v osrčje.In Azraelova	A
Azraelova roka mi je odkrila vse, in zrl sem v	krsto	in ugledal ondi ostanke svojega prvega telesa	A
nemudoma pokliče glavnega nadgrobarja Lojzeka	Krsto,	potem pa skrušen odšel na svoj ranč sredi Idrije	A
so . /\ .. stran 129 . \/ mu zabili rajnico v	krsto.	Z njo je živel kratka leta, z gorami pa nad pol	A
mrtvega Jerneja. Še za pogrebom je šel prvi za	krsto.	Ko so Jerneja zasuli, je pes s šapami razbrskal	A
peljejo k cerkvi nad vasjo, neso črno odeto	krsto	in velika množica praznično oblečenih faranov	A
Jaz sem pa čul od daleč, kako pada kamenje na	krsto	v grobu, in zdelo se mi je, da se usiplje na	A
je komisija opravila, so položili Lovrača v	krsto	in ga odpeljali k fari.Zadnjikrat je šel po	A
sneli z voza nosači, pogrebci so se zvrstili za	krsto	in s sklonjenimi glavami šli na pokopališče	A
sokola in lebdi nad žrtvami, nekdo se je zaprl v	krsto	in vadi umiranje, nekdo se je omamil s črkami	A
šepala Polona. Iz nizke hiše so potegnili črno	krsto	kakor iz zaboja. Nosila sta Damjanova, Boltetov	A
rekli so, da je bila težka, kakor bi zalili	krsto	s svincem.Osem jih je bilo, pa so vsakemu posebe	A
pokopališče. Nekaj žensk joče, duhovni molijo,	krsto	spuščajo v jamo in kmalu zabobne po njej prve	A
plašan, turoben in votel. A ko so padale gruče na	krsto,	kjer je bila Mika, ni donelo votlo iz jame,	A
naglo. . / . / stran 271 . / Konji, ki peljejo	krsto,	toliko da ne tečejo, ljudje hite, hite, pogrebkam	A
slemena, a še mnogo daljša. Vanjo polagajo	krsto	na krsto, po osem, vse drugo na drugo.Ker se	A
a še mnogo daljša. Vanjo polagajo krsto na	krsto,	po osem, vse drugo na drugo.Ker se jim mudi	A
stežaj odprtimi očmi in usti. Počasi pokrijejo	krsto,	polože jo na dno in zasujejo pedenj prostora	A
zasujejo pedenj prostora med njo in sosednjo	krsto	s peskom in okroglim kamenjem, ki leži tam okoli	A
kaj in kako je z mlado vdovo. Ali pojde za	krsto,	ali bo celo pot jokala, kaj bo napravila ob	A
zaškrta lopatica in nekaj grud zemlje topo pade na	krsto,	da votlo zadoni.Tihoto ozračja pa pretrese zamolklo	A
preglasi brnenje letala in padanje zemlje na	krsto.	Z Matevžem se zadnja približava odprtemu grobu	A
pa je v jedro velepodobe postavil kristalno	krsto,	kateri je bilo za vse večne čase ohranjeno truplo	A
stopil v odrino ter rekel bratu, ki je tesal	krsto:	»Ali bi ne bilo prav, da bi vsaj Sušnikove	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani