Protokolarno je zaihtel, še zbral toliko moči, da je gospodični Z. Veri zaukazal, naj nemudoma pokliče glavnega nadgrobarja Lojzeka Krsto, potem pa skrušen odšel na svoj ranč sredi Idrije, pisat boleče spomine. Zvesti meščani so mi še isti dan priredili skromen, a nadvse topel pogreb; prijazno so me položili v že skoraj suho zemljico, potem pa se odšli poveselit na žalno sedmino, ki jo je na posebnem sestanku, dasiravno zaposlen z okopavanjem svojega idrijskega ranča, pisanjem memoarov in drugimi, duha uničujočimi opravili, odobril sam župan ‒ časti-ti-ti-ti dr. Trimidij Osupel.