krasna (764)

HERIČ Vitez Jošt, si jo ti videl! Je res tako	krasna?	JOŠT Veronika?	A
stran 19 . / in jim preberete odo. Oda je	krasna	in nagrada bo kneževska. ENEJA SILVIJ Glejte	A
Eneja Silvij, glej, Didona! ENEJA SILVIJ Da,	krasna	je. BARBARA Krasna? ENEJA SILVIJ Najlepša	A
Didona! ENEJA SILVIJ Da, krasna je. BARBARA	Krasna?	ENEJA SILVIJ Najlepša vseh žena, kar sem jih	A
videti, moj sin? . / . / stran 100 . / Kako je	krasna!	Res, kraljica, tu v spalnici je tista najkrasnejša	A
sodniki so potili krvavi pot ‒ tako je bila	krasna.	Kar je tehtnica na njeni strani bila se prelahka	A
‒ Zdaj grem po oblačila. Oh, kako bo	krasna	v belem oblačilu. Jetničarka odide.	A
pri vratih. ALBERT: Veste, kazalo je, da bo	krasna	nedelja. SONJA: Sva rekla, zakaj ne bi šla	A
svojim ostarelim, tihim dnevnim glasom): Kako	krasna	je jesen! ... Danes je praznik ...	A
Ravno tako tvoja sta ko Špelca, pa še takšna	krasna,	zdrava, pametna otroka ...(Globok vzdih, ki	A
(Se zasmeji.) ONA: Pa kako	krasna	je danes!Ta je bila draga, ampak jo bom negovala	A
je pri tebi, živi samó zate. In napósled je	krasna	ženska; primerjaj jo s Pavlo! MLAKAR: Resnično	A
redkokdaj počastite ... In hčerka, - moj Bog, kakó je	krasna;	kakor roža; - lahko ste ponosni, milostiva.	A
med dekléti je. Sred grada je kapélica, Oj,	krasna	božja célica. Stojí v kapeli zlat oltár, Pred	A
Obleko že snéli so ž njé ... Bogínja ti žíva si	krasna,	Ne hči iz ponílske zemljé! Lasjé ji vihrajo	A
Vzori V lepem vrtu šeta se Palmira, žena	krasna,	slavljena kraljica. Dve devici stopata na desni	A
demon, kaj mi je resnica, pač ljubša bi mi bila	krasna	laž. Pa saj je to izmišljena pravljica, o demon	A
demon, kaj mi je resnica, pač boljša bi mi bila	krasna	laž! Rešitve ni?	A
jasnejše je moje srce, pridi, poglej, moja ljubica	krasna,	v mojega srca globoko morjé, kdo tam caruje	A
cvetu«; . /\ .. stran 235 . \/ se razvé povsodi	krasna	govorica. »Slava tebi bodi, o resnica!«	A
3 Ljubézen tá je cvetka	krasna,	mláda, katére nímajo plánjave ne goré.	A
-- Glej,	krasna	deklica hití -- -- srcé pozdravlja jó!--	A
se zvezda; utrnila se je sreča, sreča	krasna,	prevesela dni nekdanjih, - sreča pevca.	A
ali so Vam jo besede naše, ali morda naša	krasna	pesem: kaj zmotíti mogla Vas je misel,	A
groh�t še zdaj mi v úho bíje ... Ali vendar sem še	krasna	zvezda, národ vôdim po pravíčni póti,	A
vsak o sreči neizmerni blodil ... Ali trem le	krasna	sreča sije, izmed vseh so dragi mi le trije	A
Rozamunde poje pesmi Helmigis. ”Molim,	krasna	te bogínja iz vse duše, vsega srca, čuj	A
stopnícah, po stopnícah s plameníco stopa	krasna	Rozamunda. ”Ljubim te, o Helmigis!	A
še vedno mu je srce težko ... ”Dina moja,	krasna	zvezda moja, bridka sreča polni me v objemih	A
hiši - mladi Sihem zvrne se na zemljo.	Krasna	Dina plane skozi tolpo, na krvavo se teló	A
svetlih zlatov pa odide k Hakimu in pravi: ”	Krasna,	Hakim, je Zulejka tvoja, sultan nima v haremu	A
luna sveti se na dnù. Ali ni svetlà in	krasna	kot visoko tam na nebu? V srcu mojem slika	A
poželenje na ustnicah velih ... Oj ti grešnica	krasna,	takó hladnó, tako blédo je tvoje lice,	A
gladil me z rokó po licu: 𠆪h poglej, kako si	krasna,	ženka moja, kadar plakaš!‘ Jaz pa sem	A
Luna sveti se na dnù. Ali ni svetlà in	krasna	kot visoko tam na nebu? V srcu mojem slika	A
naj spalo bi nocoj, ko pri tebi čaka noč me	krasna,	dèkle moje, lepi angel moj! 6	A
poželenje na ustnicah velih ... Oj ti grešnica	krasna,	-- takó hladnó, tako blédo je tvoje lice	A
gradu svojem; ž njim sedí ob mizi družba	krasna,	družba krasna samih slave sínov, -- a	A
ž njim sedí ob mizi družba krasna, družba	krasna	samih slave sínov, -- a med njimi Ivan Kacijanar	A
je celó Kongfutse. ”Kaj je tebi, oj svoboda	krasna?	Kakor smrt je bledo lice tvoje, tvoje	A
hoče moje svetlo žezlo, kaj mi hoče moja	krasna	zemlja? Da imel bi jo pod žezlom svojim	A
kralj naš, Henrik, bog te žívi, o kraljíca	krasna!	“ NOVELETA	A
me z rokó po licih: 𠆪h, moj Bog, kakó si	krasna,	ženka moja, kadar plakaš!‘ Jaz pa sem	A
kot devica je zlatolasa mehki mrak posetila ‒	Krasna,	ko sen neizmerna pod njo počiva ravan, tiho	A
ogromna solza se mi zdiš, a še kot solza ‒	krasna!	Krasnà si, bistra hči planin, brdkà v prirodni	A
vdanega ti sina, oj zlata mati ‒ domovina! Ti	krasna	si, krasnejše ni, kar jih obseva zarja dneva	A
ZNAMENJE Na polju znamenje stoji, podoba	krasna	v njem žari, ni slika blažene Device, svetnika	A
Dom rešitve, v katerem so naravnost udobna in	krasna	stanovanja.Če je v njej živela grofica, naša	A
je okrenil k njej in dejal: »Dobra kitara,	krasna	kitara.Nemara jo bom kupil.«	A
junico po širokem, zalitem križu. »Dobra cika,	krasna	cika,«je rekel.	A
se je sesula. Drugače je bila to dobra hiša,	krasna	hiša.Saj je prej stanovala v njej neka grofica	A
priznati, da je bila tista grofica dobra ženska,	krasna	ženska: svojo hišo je zapustila brezdomcem.	A
dvignil glavo k nebu in zamižal. »Lepa hiša,	krasna	hiša,«je rekel, zadel vrečo in nesel dalje.	A
se oziral po nebu in ponavljal: Lepa hiša,	krasna	hiša!Mimogrede je šel tudi na vojno, toda ostal	A
Ali je taka božja volja?	Krasna	volja je to, dobra volja!« Jera je umolknil	A
Lastnik kinematografa.	Krasna	slika za kak propagandni plakat.Prva slika:	A
obrnil. »In to zdravo, krepko ljudstvo, ta	krasna	dekleta!Ali si ti res tak trdokožec ali tako	A
na tri strani naprej po senčnih dolinah. Ta	krasna	pokrajina s tako zdravim podnebjem, tako čvrsto	A
nasmehnila s sladkim glasom Zefa. »Nikar ne hodite,	krasna	Zefka!« je ugovarjal major. »Kaj počnemo mi	A
grmadni grob na bojnem polju. Častno besedo,	krasna	gospodična in kmalu še krasnejša gospa!« »Takoj	A
ju sreča nadkonjar Rožekar. »O, kaka sreča,	krasna	gospodična,« vzklikne, »da mi prihajate naproti	A
da jo je mogel oteti iz grofovih rok. In kako	krasna	se mu je zdela deklica in kako mu jo je še lepšala	A
hitel mož po stopnicah; nasproti pa mu je prišla	krasna	ženska.»Oh, draga Kornelija!« je vzkliknil Filip	A
ga je ustavila v bližini. Približala se je	krasna	dvanajstletna deklica v živahnem pogovoru z	A
snubiti Berto. Oblekel se je prav praznično,	krasna	obleka je objemala gibčne, lepo vzrasle ude	A
je in valjala po ustih. Vilar je opazil, da	krasna	žena svojega dolgega pogleda včasi kar ne more	A
sebi malik. Več o njej ni hotel misliti, ker	krasna	se mu je zdela. K mizi je pristopil topničarski	A
gosta, kakor bi mu hotel reči: Glej, kako je	krasna,	je li da tudi tebi ugaja! »Čemu jo je sram?	A
pripekalo, se je odpravil z doma ob štirih zjutraj.	Krasna	je taka zgodnja pot ob poletnem času.Zdelo se	A
Ta ne pozna sentimentalnosti. Kakšna	krasna	lupina in kakšno črvivo jedro!’ je pomislil	A
ji dovoli, da počije v njegovem naročju. Kako	krasna	se je kazala v svoji utrujenosti!Lahne temne	A
misel pa je vstala tedaj tudi Katici: ‚Kako	krasna	deklica, ko bi nosila našo obleko in bi bila	A
če mu ugaja deklica, ki je dobra liki med in	krasna	liki zarja.Gotovo ji je govoril besede, ki so	A
Zopet je zamežala in prišla ji je misel, kako	krasna	in lahka bi bila smrt, ko bi prišla tako tihotapski	A
zemljo, za toliko je vzrastla iz nje ta moja	krasna	handžijica.Popje se je razvilo v nežno rožo	A
Danica naj ostane pri meni. Reči moram, da je	krasna	deklica, kakor bi pohajala iz prave vojvodske	A
Vsi trije jo že uženemo!« To bo	krasna	ponočna ekspedicija, sem si mislil; na pročelju	A
je tudi v tepanjskih; dejali so Tepanjčani: »	Krasna	prilika se nam ponuja, dajmo, požrimo Butalcem	A
vzhodu, je slonela na mehkih blazinah kakor vila	krasna	Alanka. Njeno telo je ogrinjala svilena, z vezeninam	A
predrzen, da ji je povedal v obraz, kako je	krasna.	Toda to ni vplivalo.	A
hišo, ki jo videvam ob vodi, res mora bdeti ta	krasna	Marija Zaščitnica. Marija bdi nad hišo inzre	A
tako daleč, kjer se tudi ob tej uri še dobi	krasna	večerja.In če smo zdajle česa potrebni, smo	A
večerji je izvedel, da so grajski sestrelili dva	krasna	petelina.Ančka pa je celo prihitela za njim	A
njegove mladosti - star je šele 22 let - obeta	krasna	bodočnost, iskreno čestitamo! Ob branju	A
na katerem sta prav blizu obrežja plavala dva	krasna	laboda.Na ograjo se je naslanjal s hrbtom in	A
skrajni konec svojega stola, popravila si dva	krasna	kodra, ki sta se splazila izza ušes, odprla	A
njega pri oknu ... Za hip sem vzdignil zagrinjalo:	krasna	avgustova noč je bila zunaj: jasno, temnomodro	A
In jaz jo vendarle rad imam ...!“ Noč je bila	krasna,	a precej hladna, ko sva se vračala po dolgi	A
... Ali ni lepa, - nenavadno lepa?“ ”	Krasna	ženska je.A kaj počne zdaj?	A
življenja in navdušenosti ... Noč je bila tiha in	krasna,	ko so stopali proti kolodvoru.Kakor neštevilne	A
/ . / stran 114 . / Slavnost je bila zares	krasna,	veličastna!Neizmerno škoda je, da sem popolnoma	A
s precej enostavnim, malo hripavim glasom.	Krasna	je bila ta ženska, -- prekrasna!Škoda samó,	A
I. POGLAVJE	Krasna	dvorana.Svetle ženske obleke brlíjo v žarkih	A
in dolgo časa se nisem dal utolažiti. Kakó	krasna	novela bi bila to!Kakó na dolgo in široko bi	A
se odpeljal iz Porečja. Noč je bila mrzla in	krasna.	Kakor ledeni kristali so se svetile zvezde na	A
vzletel ni. V tem hipu mi prisveti izza grmovja	krasna	boginja, lepša od pomladnega jutra in poletne	A
po prsih pa skačejo ogromne zlate verižice ...	Krasna	dekleta s polnimi nedri in okroglimi ledji,	A
španski vitezi pod balkonom: tam gori sloni	krasna	temnooka donna, - drobna nožica se vidi izpod	A
”Mak! Ná, tu čitaj! ...	Krasna	slika!... In, gospod, ali res, da ne pride več	A
se mi, da je presentimentalna ... Ali Dob, - ta	krasna	punčka!Saj si jo videl?“	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani