korito (439)

Tokava pusta. Sredi nje kraljuje raztrgano	korito.	V njem se čuje ihtenje kapljic, ki so v dnu zastale	A
je za setev. V bregu znamenje boga, skrito v	korito.	Strmela sva v sonce, čakala veter in žetev.	A
oziram skoz nesnago, pršečo mi na kožo in v	korito.	Votlinski kamnoseški jastreb z juga bo planil	A
ljubezen se kleči, med Lelji. Za bič in za	korito,	polno piče. Po dnevu klavne žrtve, po nedelji	A
pa je trdo postavil žlico, na mizo, najprej	korito	in potem rep, ter odločno odsekal:	A
šipkov grm in ga vrže čez zid na klop in na	korito.	Ko je grm zletel čez ograjo, je nekdo zastokal	A
doma. Cesta, postojanke, siva šola, Rejčev vrt,	korito	pod vrtom in voda, ki je bruhala iz zidu - vse	A
/ hudo.488 . \/ . / s takim hrupom padala v	korito,	je zdaj tekla tiho kakor olje.Temu se je pismonoša	A
da je bilo glasno slišati vodo, ki je tekla v	korito.	In v to tišino sta se na kolesih tiho	A
- Kaj pa bo? Ali bo čoln ali poslednje	korito?	- Korito bo.	A
Ali bo čoln ali poslednje korito? -	Korito	bo.Pogoriščar je umrl.	A
po cestnem prahu okrog širokega korita in v	korito	samo, kjer so lističi vreli v razpenjeni vodi	A
potegnila lonec iz rok in izlila ostanek mleka v	korito.	Matic si je obrisal mokre brke, nekajkrat	A
Iz zida teče po lesenem žlebu voda v kamnitno	korito.	Očka Orel, s praznim oprtnikom na hrbtu	A
rdeči lističi venomer kapljajo v Modrijanovo	korito	in v cestni prah, kapljajo kakor kaplje krvi	A
Žuželjču, ki se je tako globoko pogreznil v	korito	pod jaslimi, da gledajo iz korita samo še kratke	A
po cestnem prahu okrog širokega korita in v	korito	samo, kjer so lističi vreli v razpenjeni vodi	A
goste, sladkaste tekočine. Izpljune v pomivalno	korito,	zakaj mora biti v tej deželi vse tako prekleto	A
izpod postelje potegnil kositrno ponev in leseno	korito	ali zibko, kakršne so uporabljali pri svojem	A
je zrušila na njiju, nekdo je razbijal vodno	korito,	nekega starega tipa je huje kot božjast vrgla	A
velik studenec, iz katerega je napeljana voda na	korito.	Ta studenec tudi v največji suši ne usahne, in	A
iz hrasta, ki ga je bil podrl vihar, izdolbel	korito,	ga postavil v hlev in napeljal vanje od vodnjaka	A
studencu, ki je nedaleč od hiše curljal v veliko	korito.	Tu so se vsi umili in zunaj pod milim Bogom odmolili	A
dalje. Ko prideva do kraja, kjer Sava svoje	korito,	ki je tu posebno stisnjeno, malo razširi in	A
le domislila in je deklico položila v leseno	korito,	v kakršnem so takrat mesili testo.Skrbno jo	A
Skrbno jo je pokrila z volneno odejo in spustila	korito	v reko Rabo, ki je tekla tam mimo.Domov grede	A
in njegovo črno srce je bilo mirno. Leseno	korito	z nesrečno deklico je voda varno nosila v neznano	A
ko je njegova žena na produ za mlinom našla	korito	z dojenčkom. Vsi, ki so slišali to zgodbo, so	A
k Ciganu in ga poprosil, ali mu lahko izdela	korito.	Mojster je bil seveda takoj za to in je že tudi	A
denarja, da bi mi plačal, ali pa se ti zdi, da	korito	ne bo dovolj dobro?« »Le kako si lahko sploh	A
niti enega žulja.« Šandor je obmolknil, plačal	korito	in se odpravil domov. Vso pot je tuhtal o čudežni	A
nemiren. Kot svinje čakamo, da nam sámo pade v	korito	in sploh ne mislimo na zimo.Potem bomo pa spet	A
pasja pamet! je zdaj začenjal znova. Srebrno	korito	imaš pri meni in železno streho! ji je očital	A
fantje na rolerjih preskakovali prazno betonsko	korito	za rože.Bila je to velika dvoriščna tekma, kakršnih	A
pritisnjenih v peščeno mel, ledena voda in	korito,	žleb pritisnjen v sesutino gruščevega plaza	A
svoje, po robu žuboreče, zlivajoče se v sosedovo	korito	in od tam spet obkrožujoče in razmejujoče travnike	A
dvigovanje sadja polnih vreč v drozgalnikovo	korito,	stiskanje drozge, in vse priprave s sodi, da	A
Dobri človek pusti h koritu, a za psom ostane	korito	prazno,’ je dejal Grbonog. Arbanas je hvalil	A
dolini neka zavratna bolezen pri prascih; kar za	korito	ne mara več, pa crkne.Bog se usmili in pa sveti	A
cerkvene potrebe. Razdevali so ježa v koritu, to	korito	so potem izplaknili s kropom in je imelo vesoljno	A
mirno in neprestano, kakor čofota studenček v	korito	pred domačim hlevom, in preden je pastirček	A
šteta za greh in nestrpnost in korupcija in	korito	‒ ti davki bi nesli precej. To so jako kočljiva	A
vse pretipal. Potem je pihnil luč in sedel na	korito	pred hlev, kamor je bila napeljana voda iz studenca	A
glavo ob dlan, za hrbtom mu je curljala voda v	korito,	v travi so peli murni in tu in tam se je utrnila	A
Za večerjo jim je porinil konjedercev hlapec	korito	vode v hlev in amen.Zvili so se vsak v svoj	A
lesenih žlebovih na vas, da je polnil veliko	korito,	kamor so gonili napajat živino.Iz korita je	A
so stanovali ob robu vasi, so le zahajali na	korito	po vodo, da so postregli mami.Sredi vasi so	A
zavrelo od veselja. K sreči je Bonifac šel na	korito	po vode.Ko se je vrnil, ga je Pankrac še enkrat	A
je modroval lovec, ko sva lezla skoz močvirno	korito,	tepena od vej in trgana od gloga, da se popneva	A
v škafnici pošla, je kar sam skočil ponjo na	korito	sredi vasi.S silnim veseljem je pričakoval drugo	A
je bila taka, da je šla zjutraj z jerbasom na	korito	po vode.« »Hahaha,« se je smejal Andrec	A
čuti šum curka, ki je tekel v na pol zamrzlo	korito.	»Dolgo ga ni!« je pogledala Maruša na	A
dan je poskakovala živina, ki so jo gonili na	korito,	zajemali so iz ene sklede, molče kot sicer.	A
levi sem videla vodnjak na črpalko in ob njem	korito	za živino, ki ga ni več potrebovala, ker jo	A
izražal sočutje, jo je spet urno postavil na	korito.	»Revček, prešibak si še!	A
spuščal z lahnim šumom po lesenem žlebu v veliko	korito,	stoječe med hlevom in stanovanjsko hišo.Od tam	A
Kraj poti je curljal studenec iz lesene cevi v	korito,	ki je bilo polno do roba.Fant se je sklonil	A
Že spet so razpisali službo, spet so iztesali	korito,	spet bomo lenuha redili!Kam jadramo?	A
srebal kavo in jim bo očital: ”Spet so iztesali	korito	... metle je treba, treba je metle!“...	A
Ženski pa sta bili izsuli krmo v prešičje	korito.	»Za dve je prav dovolj,« je sopihala	A
lipah pred župniščem je šelestelo, žuborelo je	korito	na vasi, šumela je nizko pod vasjo Bača med	A
Močen curek je vrel iz zemlje in polnil kamnito	korito,	vloženo v tla. Potem se je odtekal po vodotoču	A
Janezek svojo posteljo ali pravzaprav nekako	korito,	kamor so pokladali noč za nočjo njegovo slabotno	A
mečeš oznanjevalce čistega evangelija v eno	korito	s temi svinjami, temi cvinglijani! Bodi preklet	A
prav kakor bi sipali zlate kamne svinjam v	korito.	O kralju Davidu ne morem in ne smem govoriti	A
Izsušili smo Savo in naselili njeno bogato rečno	korito,	zasedli Ajflov stolp in Podravje, iz prelepih	A
takrat ukaže sveti Ambrož, da jih mora za eno	korito	ven.Zato, da nanosijo gospodarju dva panja voska	A
saj veste, kako ga je sladko vince ukanilo.	Korito	jim je stesal in je preselil močno čebeljo družino	A
ozko špranjo pa je pribil strdi in živali polno	korito	in ga tako oblil s smolo, da ni nihče izmed	A
neizrečeno vesel. Takoj je sklenil, da steše	korito	in da si bo tudi on napravil čebele. Marko je	A
boljšo večerjo.« Majerica je postavila pasje	korito	na najvišjo polico, da bi ga ne mogel doseči	A
je že Franca povedala.« Marko je vzel pasje	korito	s police in odhajal.Jezen je bil.	A
ni odgovoril. Z naglim sunkom je izbil Marku	korito	iz rok, da so se z mlekom zaliti žganci in kaša	A
pa mu jih Marko ni pustil. Marko je pobral	korito,	obul cokle in odšel domov.Ni se hotel z nikomer	A
Marko!« Kopat pehar ovsa je vsul Joža žrebcu v	korito	in medtem ko je konj hrampal žito, je Marko	A
Ponkrèc se ni mogel več jeziti. Prisedel je na	korito	poleg bolnika in dejal: »Saj ga nismo poznali	A
Ponkrec se ni mogel več jeziti. Prisedel je na	korito	poleg bolnika in dejal: »Saj ga nismo	A
je krinka sneta, skoči prvi mož v prostorno	korito,	katero z vedno svežo vodo polni tatrman zadaj	A
zrelo in omlajeno in teklo v prelepo marmornato	korito,	ki je bilo razpeljano po vsem raju.Zajel in	A
dan je poskakovala živina, ki so jo gonili na	korito,	zajemali so iz ene sklede, molče kot sicer.	A
stropu. Marjeta je sklonjena nad pomivalno	korito.	Močnejše postave in rdečih las.	A
loku curljala iz mahovitega tatermana v široko	korito.	Ta vodovod je bil menda tudi še spomenik nekdanje	A
visoko zgoraj, na desni, globoko spodaj pa je	korito	Save, v katero se je zlila Kokra.Na levi zgoraj	A
prsi tri cevi, pod njimi na tleh pa je cementno	korito	z veliko odvodno odprtino na dnu. Nad njo je	A
dlan upogne v malo skodelico, vsa se nagne nad	korito,	roka je malo nemirna in bega, dokler ne najde	A
položeni dve široki deski, na tleh je leseno	korito	s štirimi podolgovatimi ročaji.Sten korita se	A
težkih kapelj iz pritličja, kako mokro padajo v	korito.	Luna se pomika više in više, tako da je s hodnika	A
namesto v posteljico jo pošilja spat v staro	korito.	Ko pisana mati vidi, da je deklica pri vsem	A
spodi brezvestna mačeha svojo pastorko zgodaj v	korito	spat.Nato očisti hišo, pripravi večerjo, našopiri	A
človek prestopil prag, se je zadel v kamnito	korito	(galsko‐rimski sarkofag), potem pa se je zastrmel	A
sva jo odkrila v krčmi. Uporabljali so jo za	korito.	« Potem je dvignil žari s prstjo, ki	A
sprejme vsakega tirana, če mu le kaj vrže v	korito.	Prav je naredil Napoleon!	A
da je na sredi prekinjala stavke. Kuhinjsko	korito	je bilo skoraj do roba polno ogabne, zelenkaste	A
in nereda, kamorkoli si pogledal. Kuhinjsko	korito	je bilo natlačeno z umazano posodo; zasvinjane	A
dokler jih zmršenih ne izpljune v odprto rečno	korito	pod tesnijo, kot blažene mrtvece v slapovih	A
premikala mati. Postavila je kozarce v umivalno	korito,	nabodla blagajniški listek, pobrisala po medenini	A
mehko planjavsko travo oblazinjeno potočno	korito.	Tudi tukaj sem moral najprej najti svoje mesto	A
bili ideološki voluntaristi, a tudi vi ste.	Korito	je isto, svinje ob njem pa se zamenjajo.Kdorkoli	B
pomanjkljivost specialne karte, v kateri je izginilo	korito	med obema hrbtoma Tesniczke in je zarisan samo	B
tu spodaj na desni leži dolina Raše: rečno	korito	je večinoma suho in oživi samo po daljšem deževju	B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani