‚Človek se v muki, konj na poti spozna,’ je rekel Krivopetić. 𠆭obri človek pusti h koritu, a za psom ostane korito prazno,’ je dejal Grbonog. Arbanas je hvalil Boga, da je dočakal takšnega gospodarja. ‚Odbil jim je rogove, bogme, in nam se jih ni treba bati!’ je vzkliknil Batinić.«