nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Na tej planoti sem bil čisto zase, toda ne da bi bil ločen od sveta; kajti na vsakem mestu se je čutila bližina civilizacije, celo močneje kot v gostilni z njenim hrumenjem vode: gozdni traktorji, obračalci sena, puhalnik naprave za sušenje lesa; povsod dvigajoči se ognjeni dim in migotanje avtomobilskih šip sem gor; ena sama veslača z veliko posadko, spodaj na jezeru; tudi ptice zgoraj in čebele poleg mene so mi kazale, kot električni drogovi, na neprepoznavno ostajajoče ljudi ob vznožju ledeniške groblje. Kakor brez svojega sodelovanja sem prispel tja gor, vodile so me poti same, najprej stara, nič več prevozna cesta; čez katero je že spet, tudi iz razpok v smoli, rasla travnata ruša, potem po bregu bivše, zdaj že s kratko, mehko planjavsko travo oblazinjeno potočno korito. Tudi tukaj sem moral najprej najti svoje mesto.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani