kompendija (50)

življenjske izkušnje strinjala z neznanim ocenjevalcem	kompendija	slovenske prozne folklore, ki je povod premišljevanju	C
izvirno latinsko besedilo Descartesovega prvenca,	Kompendija	o glasbi iz leta 1618, in slovenski prevod spisa	C
so prikazane najmanjše, osnovne miselne enote	Kompendija	in vzpostavljene povezave med njimi. V Razpravi	C
povedanega, poleg tega pa bi to preseglo meje	kompendija.	Zmožnosti, ki jih imajo konsonance za vzbujanje	C
se vzbujali. Z vsem tem pa bi presegel smoter	kompendija.	[13.4] Že "vidim kopno" in hitim k bregu.	C
RTEZIJANSKEGA VIDENJA SVETA Nastanek Descartesovega	Kompendija	Kompendij o glasbi Renéja Descartesa (1596-1650	C
gotrajnejšo izkušnjo z glasbo? Vendar pa sama topika	Kompendija	z ozirom na njeno poznanost ali novost ni edino	C
razpravljalcih zapaženi vidik Descartesovega	Kompendija,	je izpostavljen in poudarjen tudi v tem razpravljanju	C
neposrednega odgovora, je izbiro predmeta in nastanek	Kompendija	mogoče osvetliti z orisom zgodnejših let v Descartesovi	C
tudi osebno izkušnjo z glasbo: iz njegovega	Kompendija	je jasno razvidno, da je imel z maloštevilnimi	C
druženja z Beeckmanom pa je bil tudi čas nastanka	Kompendija	o glasbi, saj je bilo to prvo Descartesovo delo	C
1619. To pa nas močno približa času nastanka	Kompendija	o glasbi, in če se poglobimo v njegovo vsebino	C
miselnem razvoju prvi samostojni korak. Nastanek	Kompendija	si je potemtakem mogoče zamisliti takole: Descartes	C
in sodbe. Kljub temu, da Descartes svojega	Kompendija	ni objavil in da je v posvetilu ob koncu spisa	C
prebiranju te izdaje se zdi, da prvi redaktorji	Kompendija	niso vedno razumeli Descartesove misli.Slednjič	C
neizenačenosti in osvetliti vsebino Descartesovega	Kompendija	o glasbi znotraj širšega vsebinskega okvira	C
vsebinskega okvira. Vsebina Descartesovega	Kompendija	in njene notranje povezave Čeprav je Kompendij	C
natančno popisane in raziskane. Zadnji odstavek	Kompendija	je posvetilo in samorefleksija, v kateri Descartes	C
Descartes sam izreka oceno svojega prvenca. Vsebina	Kompendija	ima tako tole smiselno in zaokroženo obliko	C
Zaključek: samorefleksija [13.4] Uvodni del	Kompendija	V uvodu Descartes pove zlasti troje: Predmet	C
vrednotiti. Ta so podana v drugem, ključnem poglavju	Kompendija,	ki obsega vrsto splošnih, zunajglasbenih ugotovitev	C
kompozicijskih vprašanjih razpravljajoče poglavje	Kompendija:	štiriglasne polifone kompozicije, grajene s	C
podoben način je mogoče rekonstruirati v besedilu	Kompendija	izpuščeni silogizem za Descartesov drugi del	C
nasproti mali seksti itd.) ni potrebno. Ta del	Kompendija	je težko razumljiv, saj so nekatere Descartesove	C
musica ficta. Za boljše razumevanje tega dela	Kompendija	se je treba zavedati, da je kvintna povezanost	C
okras osnovne zamisli skladbe. Zadnje poglavje	Kompendija	je posvečeno modusom. Modus, glasbena abstrakcija	C
poznano glasbo je imel Descartes ob snovanju	Kompendija	v svoji zavesti, oz. kakšno je razmerje med	C
sklopu razmisleka o glasbenoestetskih vprašanjih	Kompendija.	Ob koncu pregleda vsebine Kompendija se poskusimo	C
vprašanjih Kompendija. Ob koncu pregleda vsebine	Kompendija	se poskusimo zamisliti v Descartesovo predstavo	C
glasbenoestetske misli Vsebina Descartesovega	Kompendija	je danes predmet treh različnih, med sabo sicer	C
je glavna značilnost in novost Descartesovega	Kompendija	kot spisa o fiziki zvoka ta, da se zaveda pojava	C
zastaviti vprašanje, v čem so novosti Descartesovega	Kompendija	kot glasbenoteoretskega spisa. Že ob površnem	C
glasbenoteoretskega spisa. Že ob površnem branju	Kompendija	je očitno, da Descartes obravnava v glasbeni	C
sistematično izpeljati in uskladiti. Ta vidik	Kompendija,	ki sodi v razpravo o Descartesovem načinu mišljenja	C
glasbenoestetskih misli in razlag. Descartesovega	Kompendija	ali kakega njegovega odlomka sicer ni mogoče	C
več: ob upoštevanju analize ustreznih odlomkov	Kompendija	o glasbi je bila izpeljana misel, da kartezijanska	C
kartezijansko filozofijo in filozofsko estetiko, je iz	Kompendija	vendarle razviden Descartesov širši pogled na	C
dojetjem. Kot je razvidno iz uvodnih misli	Kompendija,	si je Descartes, tako kot velik del starejše	C
Kot je bilo omenjeno, je najznačilnejša črta	Kompendija	o glasbi prav Descartesov način mišljenja, njegova	C
danost, je privedel do filozofovega prvenca,	Kompendija	o glasbi.Na njegovem začetku so tako v obliki	C
zaznavanja in dojemanja pa si današnji bralec	Kompendija	lahko zastavi tole vprašanje: je bila glasba	C
zaprtega kroga", ki bi ga bilo z ozirom na vsebino	Kompendija	mogoče izraziti takole: Glasba je takšna zato	C
da je takšna. A to, ob branju Descartesovega	Kompendija	o glasbi porajajoče se vprašanje, ni le vprašanje	C
dvema letoma je basistovo izvedbo monološkega	kompendija	znamenite vloge prekinil vihar.Zdaj je bilo	D
Kot ugotavlja Snoj, si je mogoče nastanek	Kompendija	razložiti takole: Descartes se je z vprašanji	D
na znanost in filozofijo. Descartes svojega	Kompendija	ni objavil, izšel je šele leta 1650, po filozofovi	D
kompozicijskih vprašanjih. Vsebina Descartesovega	Kompendija	je danes predmet treh različnih področij: akustike	D
določenem razmerju do realnega življenja. Iz	Kompendija	ni razvidno, da bi Descartes glasbo svojega	D
Mitja Čander pa je dodal, da ni hotel narediti	kompendija	svojih že obstoječih tekstov, temveč je vsa	D
istematični cilj globalne velesile. Klovnovski sežig	kompendija	kanona svetovne literature, vključno z liki	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani