klop (5.631)

Na vsaki plati je utica iz vej. Spredaj	klop	iz maha.Noč.	A
patinastega. Četrto dejanje ali Epilog:	klop	v parku. PRVO DEJANJE	A
HONZA: Največ na Kongresnem trgu. Imam svojo	klop.	ANASTAZIJA: Svojo klop ima.	A
Imam svojo klop. ANASTAZIJA: Svojo	klop	ima.Nobene strehe nimate nad glavo, človek,	A
HONZA: En, ki je zadnjič sedel k meni na	klop	na Kongresnem trgu, dal mi je za liter, večkrat	A
Enega takega sem že poznal. Je prišel na	klop	... JULA: Jaz bi bila kar šla.	A
vseh mogočih ptičev, radostno. Luč obsije	klop	v parku, kjer sedita dva klateža.Honza in Jula	A
Se vama lahko pridružim? Honza skoči za	klop.	JULA: Jezus.	A
Ko zagleda profesorja in Anastazijo, skoči za	klop,	Nela vstane. ANASTAZIJA: Glej, še eden	A
se da nekaj ali nekoga vidi. Potem sede na	klop.	Vsi trije sedijo nepremično in izgubljeno, nemara	A
V cerkev pride Barbara. Sede v zadnjo	klop.	22.	A
obuje čevelj. . / . / stran 125 . / Sede na	klop.	»Čustvovanje mora biti formalno pravilno	A
11.	Klop	v parku.Milka, Klement.	A
7.	Klop	v parku.Prizor, kot v sanjah.	A
ospredju hiša, vhod z odra, pred hišo okorna	klop,	do vrat nekaj stopnic.Blizu hiše lesena bajta	A
Miza in stoli. Krog peči	klop.	Rano jutro.	A
čista, da veš. MARTIN klone in sede nazaj na	klop	k peči ter s tresočo se roko seže po ročici	A
mogla med ljudi, ali boš mogla v cerkev, v prvo	klop,	ki je vaša, ko te bodo od vseh plati bodle oči	A
se mu tako upira. MARTIN Že dobro, kar na	klop	deni.Se je obul in vstane s stola.	A
Sedaj jaz tudi vem ‒ se sesede k peči na	klop.	LENČKA Martin, spat pojdi.	A
NADUČITELJ: V mojo izbo. Pod	klop	ga zvrnite in tudi s plahto ga zakrijte, da	A
Konkordat? ZLODEJ objame županjo, séde na	klop,	posadi si jo na kolena, kakor je debela: Daj	A
proti ospredju stoji pod smreko preprosta lesena	klop.	Zadaj je pot omejena s kamenito ogrado, v sredini	A
Sedi malo. Sem na	klop,	da se odpočijem.To je križ s pijancem, moj Bog	A
pijancem, moj Bog! Torbarček se zavali na	klop.	Kdo je pijanec, kdo?!	A
. stran 55 . \/ Torbarček sede zopet na	klop.	Vidiš, zdaj mi je bolje.	A
sedi, vidiš! . /\ .. stran 58 . \/ (Sede na	klop	in jo potegne k sebi.)Jaz te moram zdaj videti	A
Privije jo k sebi, poljublja jo, odvede jo na	klop,	poljubljajoč in objemajoč jo.)Oh, koliko let	A
»Tu sedímo!« zaželi Palmira. Na kameno	klop	omahne.»Krasno!	A
rokami se preljub′ga poprijela; in udri, udri,	klop,	klop, klop se urno spústita v kolop, de sape	A
se preljub′ga poprijela; in udri, udri, klop,	klop,	klop se urno spústita v kolop, de sape ji zmanjkuje	A
preljub′ga poprijela; in udri, udri, klop, klop,	klop	se urno spústita v kolop, de sape ji zmanjkuje	A
‒ Pogrebcov ni! Pokoren ti besedi,	klop,	klop trdó za njim letí cel trop po konja sledi	A
‒ Pogrebcov ni! Pokoren ti besedi, klop,	klop	trdó za njim letí cel trop po konja sledi; in	A
letí cel trop po konja sledi; in udri, udri,	klop,	klop, klop naprej leteli so v kolop, de sapa	A
cel trop po konja sledi; in udri, udri, klop,	klop,	klop naprej leteli so v kolop, de sapa ji zmanjkuje	A
trop po konja sledi; in udri, udri, klop, klop,	klop	naprej leteli so v kolop, de sapa ji zmanjkuje	A
zrelo rež, tako so té vršele. In udri, udri,	klop,	klop, klop naprej leteli so v kolop, de sape	A
rež, tako so té vršele. In udri, udri, klop,	klop,	klop naprej leteli so v kolop, de sape ji zmanjkuje	A
tako so té vršele. In udri, udri, klop, klop,	klop	naprej leteli so v kolop, de sape ji zmanjkuje	A
Beč silna moč vas vleče starodavni, modró tam	klop	širokoplatni grejete; zakaj, to veste vi, a	A
Sin. 1983.	Klop.	Sedimo.	A
vodo Ropoče mlin v dolu nad bistro vodo, klip,	klop,	klip, klop, klip, klop, da daleč okoli se sliši	A
mlin v dolu nad bistro vodo, klip, klop, klip,	klop,	klip, klop, da daleč okoli se sliši kolo, klip	A
nad bistro vodo, klip, klop, klip, klop, klip,	klop,	da daleč okoli se sliši kolo, klip, klop, klip	A
klip, klop, da daleč okoli se sliši kolo, klip,	klop,	klip, klop, klip, klop. Tu v mlinu pa noč in	A
daleč okoli se sliši kolo, klip, klop, klip,	klop,	klip, klop. Tu v mlinu pa noč in dan mlinar	A
se sliši kolo, klip, klop, klip, klop, klip,	klop.	Tu v mlinu pa noč in dan mlinar bedi, saj z	A
saj z belo nas moko on vse preskrbi, klip,	klop,	klip, klop, klip, klop. Kolesa vrste se in kamne	A
nas moko on vse preskrbi, klip, klop, klip,	klop,	klip, klop. Kolesa vrste se in kamne ženo, klip	A
vse preskrbi, klip, klop, klip, klop, klip,	klop.	Kolesa vrste se in kamne ženo, klip, klop ...	A
klop. Kolesa vrste se in kamne ženo, klip,	klop	... Pšenico da zmeljejo v moko drobno, klip, klop	A
... Pšenico da zmeljejo v moko drobno, klip,	klop	... Če mnogo v jeseni da zrna polje, klip, klop	A
klop ... Če mnogo v jeseni da zrna polje, klip,	klop	... veselo potem se kolesa vrte, klip, klop ...	A
klip, klop ... veselo potem se kolesa vrte, klip,	klop	... Roža na vrtu zelenem cvete Roža na vrtu	A
jesti, piti; ne sesti v vežo, leči s kom na	klop.	Bi ga razkrinkali vsi ognjeviti, ga kaznovali	A
pripetilo?« sem oprezno poizvedoval, sedši na	klop	za ognjiščem, kjer je v kotliču nad ognjem leno	A
Najbolje bi bilo, mislim, ako jo položimo kar na	klop	ob peči!« »Meni je prav, samo če ne bo klop	A
klop ob peči!« »Meni je prav, samo če ne bo	klop	preozka.« »Jo pa podpremo in pridržimo od strani	A
prah iz plevnice, ko so jo prekladali s peči na	klop,	da se me je lotil dušljiv kašelj. »Gospoda ima	A
vasi. . /\ .. stran 114 . \/ Sedel sem na	klop	za ognjiščem, da bi se oddahnil.Gospodar, ki	A
rekel Danilo in ga sunil od sebe; potem je šel v	klop	in sédel na svoje mesto. In razred je bil spet	A
kolobarju, ki mu ga dopušča veriga. »Zvezke na	klop!	« A nihče ni mignil.	A
A nihče ni mignil. »Zvezke na	klop	sem rekel!« Tu in tam se je samogibno premaknila	A
telo tresljaj mrščavice. Nekje je zaškripala	klop.	»Silenzio!«	A
bo stal na pločniku, ko lahkó séde v kotu na	klop!	In zdaj še zaboj več.	A
zložljivem stolčku, Štefan pa se je spustil na	klop.	»Lekcij je potreben, vem,« je rekel.	A
njemu. . /\ .. stran 216 . \/ Premaknila je	klop	in bila vsa ob njem.Nalašč je premaknila klop	A
klop in bila vsa ob njem. Nalašč je premaknila	klop,	da ne bi nihče prisedel. »Saj nisi hud?« je	A
sega do stropa. Med mizo in štedilnikom pa je	klop	in nad klopjo slepo okno s policami.Na policah	A
In on pek, ki ne gre spat, da sede k nji na	klop,	in so ob njiju trije upokojenci in eden ima	A
za puške, ob njem vrata zapora. Na levo je	klop,	na nji sedita Paolo, visok in plavolas, in Pascà	A
kovček v kavarno, se vrnil na obrežje in sédel na	klop.	Čas je imel in zato je hotel pazljivo in zbrano	A
Ukovali so mu roke in ga z verigo priklenili za	klop.	Preden se je vlak premaknil, je k Martinu še	A
Nepretrgoma so bile roke ukovane in priklenjene za	klop.	Orožniki so se pogovarjali, on pa je molčal.	A
Lep. Šipkov grm cvete, veter ga stresa, da je	klop	pri koritu vsa posuta z rdečimi lističi.	A
renčelico, poseka šipkov grm in ga vrže čez zid na	klop	in na korito.Ko je grm zletel čez ograjo, je	A
dragič.788 . \/ . / Dragič skoči čez zid na	klop,	plane čez cesto in se vrže na Modrijanovo gnojišče	A
Jok jo je premagal. Zrušila se je na	klop	in si vrgla predpasnik čez glavo, kakor bi se	A
glavo in spet zvrnil. Nato se je sesedel na	klop,	kakor bi se mu pri priči stajale kosti.Dolgo	A
krčmarjev klobuk in ga tako previdno položil na	klop,	kakor bi bil iz najtanjšega stekla.	A
poleg ‘zdiča’ tiktaka ura. Pri oknu je mizarska	klop,	na sredi, obdana od klopi, bela javorjeva miza	A
kladivce, ki tolče po njej, da glasno klopota:	klop	klop klop!Ali ni imeniten, kaj?«	A
kladivce, ki tolče po njej, da glasno klopota: klop	klop	klop!Ali ni imeniten, kaj?«	A
tolče po njej, da glasno klopota: klop klop	klop!	Ali ni imeniten, kaj?«	A
uspaval s svojim enakomernim klopotanjem: »	Klop	-- klop -- klop! ... « Toda še preden	A
s svojim enakomernim klopotanjem: »Klop --	klop	-- klop! ... « Toda še preden sem se pogrezni	A
enakomernim klopotanjem: »Klop -- klop --	klop!	... « Toda še preden sem se pogreznil	A
nenehno tolče po svoji kosi, da votlo klopota: »	Klop	- klop klop! ... « Čutil sem, kako se mi	A
tolče po svoji kosi, da votlo klopota: »Klop -	klop	klop! ... « Čutil sem, kako se mi na čelu	A
svoji kosi, da votlo klopota: »Klop - klop	klop!	... « Čutil sem, kako se mi na čelu zbirajo	A
po dolgi kosi, ki se svetlika v mesečini. »	Klop	- klop - klop!« se razlega po dolini in »Klop	A
dolgi kosi, ki se svetlika v mesečini. »Klop -	klop	- klop!« se razlega po dolini in »Klop - klop	A
ki se svetlika v mesečini. »Klop - klop -	klop!	« se razlega po dolini in »Klop - klop -- klop	A
Klop - klop - klop!« se razlega po dolini in »	Klop	- klop -- klop!« pritrjuje klopotec na tepki	A
klop - klop!« se razlega po dolini in »Klop -	klop	-- klop!« pritrjuje klopotec na tepki.Tepka	A
« se razlega po dolini in »Klop - klop --	klop!	« pritrjuje klopotec na tepki.Tepka pa je zelo	A
udarilo na moje uho njegovo votlo klopotanje: »	Klop	-- klop -- klop! ... «	A
moje uho njegovo votlo klopotanje: »Klop --	klop	-- klop! ... «	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani