Komaj sem ga dohajal; ves poten in zasopel sem prišel prvič in bržkone zadnjič v Kostanjevico; na srečo je bila hiša, kamor so me zvabili, med prvimi v vasi. Sedel sem na klop za ognjiščem, da bi se oddahnil. Gospodar, ki se mi je zdel sumljivo okrogel, mi je ponudil svežega, še gorkega tropinca, ki ga je kuhal zunaj nekje na dvorišču.