nova beseda iz Slovenije
skuša ... BARBARA: Prijeti je treba za križ, | klicati | Gospodovo ime ... TRUBAR: Veš, kaj je naredil | A |
JERMAN: Že? Čas je zvest hlapec, ni ga treba | klicati. | Zmerom je človek pripravljen, a ko pride ura | A |
Kako pa je vam ime? Da vas bom vedel | klicati. | PEPCA Pepca. MENTEJ Čedno ime. Pepca. | A |
franških mečih ohladila? Ali že ne znaš več | klicati | žrtev, katere si v mesnico slovenskih sovražnikov | A |
naj prinesejo velik koš. In tako je začel | klicati | imena in bela brada se je premikala na njegovih | A |
za zlo, ki sta ga delala, a poprej je treba | klicati | na odgovor družbo, ki ju je vzgojila.No, a saj | A |
odsekanimi udarci zvona dajati posebna znamenja, | klicati | na upor!" „Upor?" je zastrmel Martin | A |
ker se mu je zdelo, da zdaj ne utegne posebej | klicati | na pomoč boga očeta, boga sina in svetega duha | A |
moremo doumeti in za katere nas nihče ne more | klicati | na odgovor. Pridejo sam bogvedi odkod, se vržejo | A |
pa gredo svojo pot, kakor da ga ni. Začne jih | klicati | in jim ponujati hlebec.Otroci obstanejo in ga | A |
Zamorka se je zagnala k vodi in ga začela milo | klicati. | In ker je Ravničar ni hotel niti slišati, je | A |
münchenskih suknarn. Zato so nekateri začeli | klicati | mestno stražo, drugi pa so skušali zriniti ogrske | A |
ne kliknemo. Če se hočemo kedaj tiho, tiho | klicati, | tedaj se nam kelih steklasto tesno pritegne | A |
valujoče in nemirne množice. Slišal je Liano | klicati | Jezusa, Jezus je igral, vse je bilo blizu in | A |
omladanskega cvetja, sredi zime. Druga jo je slišala | klicati | neko ime, slišala je klicanje nekega imena, | A |
copatih vendar ne morem teči v recepcijo in | klicati | na pomoč, ko pa vse kaže, da mi ta človek noče | A |
pada, je začela teči po kolovozu navzdol in | klicati | na pomoč.Glavina je za hip postal med drevesi | A |
dolg pogled. Ne, je rekel Franc Rutar, ni treba | klicati. | Sir, je rekel mladi z verigo, sir, kravato | A |
pripravlja. Domov do osamosvojitve ni mogel več | klicati, | ob razglasitvi neodvisnosti pa so prav vse Slovence | A |
« vpraša Ožbe, »saj za Jurija sem te slišal | klicati | ‒ kako si zadovoljen z obleko?« »Na vso moč | A |
vina razgret pa jim je začel zabavljati in jih | klicati | na korajžo toliko časa, da so ga potisnili pod | A |
obema sramotno, nemoško, kakor da bi hotela | klicati | na pomoč.Miha je pljunil v roke in se zagnal | A |
mu je že nekako presedala, bi bil začel spet | klicati | na korajžo.Anke ni čislal nič manj; bal pa se | A |
grozi ni mogla zbrati svojih misli in začela je | klicati | svojo teto, očeta, Vita Lazarja.Njen klic se | A |
pa se je polastil velik nemir in mislila je | klicati | na pomoč.A kdo bi ji bil pomagal? | A |
in slepar!« je zavpila deklica nanj in začela | klicati | na pomoč.V tem sta bila pridirjala po cesti | A |
obrnil za junakom in mu začel žvižgati in ga | klicati | po imenu.Boštjanu pa se je mudilo po meč ali | A |
kakršno dá smrtni strah, jel kričati in ga | klicati, | naj pride, naj ga reši.A kako se je začudil | A |
Ivanca, katerega v krčmo ni bilo treba dvakrat | klicati. | Prišel je, ali kakor bi se bilo danes vse urotilo | A |
razgrnil listino, se ozrl po vojakih in jih začel | klicati | po imenu. Poročnik je najprej klical imena starih | A |
je spomnil pl. Merks, da je že drugje slišal | klicati | inženirja za gospodina Franja, kar se mu je | A |
Lisinski je tuhtal in pisal cele noči. Začel je | klicati | priče.Pričala sta Bierkopf in Gajer. | A |
Tončka in Petra je bilo seveda treba posebej | klicati, | ker sta šla ogledovat bič in za bičem žrebička | A |
Vse zastonj. Začela je cviliti in | klicati | Storža na pomoč. Naglo je pritekel. | A |
68 . \/ daleč v gozd, da ga je gospodar moral | klicati. | Kar je res, je res. | A |
Umolknil sem. A spet začel | klicati. | Vnovič se je oglasil očetov hoj hoj. | A |
Ko je ta zavila v ozko strmino, sem začel | klicati: | ahoj! Takrat pa se mi je oglasil črednik. | A |
Vorh. »Je!« mu je kratko potrdil Ila in začel | klicati | kozarja. Hkrati je obvezoval Vorha. | A |
‒ Ves hripav je vnovič začel | klicati. | Vse tiho. | A |
vaša častitljivost!« »Dobro, Numida, da te vem | klicati. | « Zavili so po ulici proti severu in v nekaj | A |
morali z vzornimi telesi, s pisano drago obleko | klicati | gospodarju v čast slavo carskemu triumfu In | A |
so zadoneli, vsa družba je morala navdušeno | klicati: | mnoga leta Ireni, menihu.Od vseh prezirana je | A |
premolku vzel izpred sebe list in začel po abecedi | klicati | kandidate.Ko sem ga poslušala, sploh nisem pomislila | A |
zabrisane gmote vozila. »Zmeraj te je treba | klicati, | « je potožil Cene, »ko dobro veš, da začne Resnik | A |
bratovščine?« je zatarnal Kerin. »Vedno me moraš | klicati | Cene, tudi pred vsemi tistimi napihnjenci ... | A |
Tak kje je Tine? Resnik je začel | klicati, | kolikor je imel glasu: »Tine! ... | A |
so se pomirili in jo naposled celo pozabili | klicati, | zakaj nad Plešivcem so se z veliko hitrostjo | A |
njegovo srce in zastokal bi sam, zajokal. Toda | klicati | si ni upal; poslušal je, glavo sklonjeno, oči | A |
pritisnil k sebi; Tončka ni mogla ne prositi in ne | klicati; | njegove roke, ki so se tresle, so jo dušile | A |
in Tončka se ni mogla braniti, ni si upala | klicati. | Bil je zmerom bolj strašen, vso si jo je osvojil | A |
največjega ponižanja, da ima pravico, na pomoč | klicati | večnost, iz katere se je porodil, v katero se | A |
besede, ki so bile tako plahe, da si niso upale | klicati | na glas.Če živi osat ob kolovozu, kako da bi | A |
ni bil zamahnil z roko. Francka je začela | klicati, | toda glas je bil šibak in hripav in ker je voz | A |
katerem leži človek, ki jih ne sliši in ne more | klicati | na pomoč. ”Le eden vsaj med njimi vsemi da | A |
Mater, tisto postavno in debelo, je morala | klicati | za gospo; njen mož je bil krojač, starikav, | A |
iz smrtnega plesišča. »Aman, aman!« prično | klicati | Turčini, in »Prizanesi, brate!«Med njimi je | A |
razumel njegovega veselja in se je umikal in začel | klicati: | »Memento casae sanctae! Boga so križali, pa | A |
ga potem, kar Bog ne daj, morala sama nazaj | klicati. | In se razvname v toplem sočutju: | A |
govedo, naj ga odžene. Sam pa je začel vpiti in | klicati | na pomoč.Ko so prišli ljudje, je bil Lapajne | A |
nanj. Ni se še mogla dobro ovedeti, ko je čula | klicati | sodnika: »Lovrenc Kragulj!« »Tukaj!« je zaklicala | A |
prebudi se!« sem razločno slišal očaka Triglava | klicati | proti Karavankam.In res! | A |
vsakem koraku težkega telesa. Ko oni ni ponehal | klicati, | je ta obstal, se postavil široko na obe nogi | A |
je prihitela pred hišo na ulico ter pričela | klicati | na vse pretege: »Tepo se!Pomagajte! | A |
je odgovoril: »Kako me kličeš? Tako me smeš | klicati, | kadar sem pijan!In še takrat le, če si ti plačal | A |
katera bi morali vedno nebeškega blagoslova | klicati, | da bi nam zvesta ostala do počitka v grobu! | A |
Strah je prešinil Viktorja. Pričel je | klicati | na pomoč in zdajci so prihiteli tovariši.Vzdignili | A |
Bog, oj, ti preljubi Bog! Urša!« Pričel je | klicati | svojo ženo, ki je trepetaje prihitela. »Lipe | A |
deklam, ki so takoj pričele silovito jokati ter | klicati | Boga in vse svetnike božje na pomoč. - | A |
kar sem dobro čul s svoje klopi, da ni modro | klicati | kmečko in nevedno ljudstvo, da bodi navzoče | A |
nami do tistega mesta!l Nikogar ni bilo treba | klicati. | Vsi so bili hipoma zbrani pred hišnim pragom | A |
Kar ti jekne zvonec, ki mu je bilo samostance | klicati | v obednico. IV | A |
opravičuje!« se je ogreval. »Tlačan ga ne more | klicati | na odgovor, vi bi ga morali.« »E, kaj! | A |
zdravnika, starega, nadložnega moža, ne bo treba | klicati | v tako daljo.« »Slušaj me, vsaka zamuda utegne | A |
neki, le v Stično moraš, pater opat te je dal | klicati. | « »Pater opat? | A |
obledeli, začeli moliti in vse svetnike na pomoč | klicati. | Vsak je takrat molil, kdor je bil v barki, tudi | A |
Jelen nedorasle mlad . / . / stran 127 . / ce | klicati | proti njemu na pomoč.Ta bi bila lepa. | A |
si, ki ti brada komaj poganja, pa si drzneš | klicati | na razgovor mogočnega kolišča glavarja?« Karp | A |
sta se brž vrnila spet v kočo. Jelen ni maral | klicati | Karpa zavoljo vesla nazaj.Vzel je iz drevaka | A |
Postalo je temno. Črnoglavko so začeli | klicati | na kolišče.Brž je poskočila pokonci in urno | A |
Potegnil je nož izza pasa in omagano pričel | klicati: | »Hoo-oooj!Pomagaaajte!« »Hoj! Hoj!«so se Orlu | A |
Šele zunaj na mostišču se je pričela braniti in | klicati | na pomoč. Praskala je Lisjaka in ga celo do | A |
ostro besedo prepovedal živega človeka v hišo | klicati, | da si ni upala nobene več ziniti.Tudi o zdravniku | A |
zato, ker je imel navado za vsako tretjo besedo | klicati: | uj, uj! kakor znana ponočna ptica.To ime, kratko | A |
pajdašem pustil.« Po tej elegiji ga jame zopet | klicati, | cukati, popravljati mu vzglavje in brisati mu | A |
lotiti se sam stvari. Ker je čul gospico prej | klicati | »teto«, obrne se do stare in, predstavivši se | A |
začne mlinarica strahovito vpiti in na pomaganje | klicati. | Mali Janezek pak kljubovalno s palico nad Francoza | A |
groša, kdo dá več?« zaslišal je Janez biriča | klicati. | Naglo je skočil na noge. | A |
Starec, ki je slonel o palici, jel je na pomagaje | klicati; | vendar ciganje naglo poskačejo s konj in oba | A |
duhovnika poznala in odvaditi se ne morem.« »A | klicati | te je treba, če mož domov pride in gosta privede | A |
ter pravi: »Beži mi, ne veš, da volka ni smeti | klicati? | Sicer pa vem, da brez dela bi ti bilo dolgčas | A |
druga drugo podile čez brado. Manica je začela | klicati | na pomoč: »Vrbanek!Pojdite pomagat! | A |
pravkar prišel s planine.« Lenke ni bilo treba | klicati. | Je že sama od sebe prišla odpirat in posvetit | A |
moral, kadar boš njen mož, spet reči ‚vi’ in me | klicati | za ata.« »Bi vas težko tikal.« | A |
nekaj priučenih fraz in gospod Anton ni nehal | klicati | mu »živio« in »slava«, zlasti ko je oni poudarjal | A |
pogledal, da ga je groza preletela. Jel je | klicati | na ves glas na pomoč in sklonil se v svojem | A |
suval ga je, da je sedaj stari jel na vso moč | klicati: | »Pomagajte ‒ pomagajte!« »Čakaj, jaz ti pomagam | A |
drugače dati duška nekemu tesnemu čustvu, jel | klicati | nazaj.»Hoj, hola, hoj!« | A |
bil pozabljen takoj ves prepir. Jurca je jel | klicati | na pomoč, pa sodnik Janika je bil neusmiljen | A |
mešetarjem in so možje na prvih vozovih jeli | klicati | ženinu, naj vendar prisede, in je ta vzel v | A |
do ugleda in veljave, da bi bil mogel uspešno | klicati: | Božji rek: ‚Kdor ni z menoj, ta je zoper mene | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |