klet (2.706)

naokrog ni nobene veže. ANASTAZIJA: Je pa kakšna	klet,	ne?Kar gre naj.	A
MENTEJ No, pa dajte. JOŽE Prav v	klet	stopim ponj.(Vzame četrt in odide.)	A
golčí mu: »Menihi z mesta prišli bodo póme. V	klet	me zaprli globôko, O zarji vsaki sakristán bo	A
pozdravim: »Mementote mori!« Klét prekrasna!	Klet	prostrana me objame hladna. A v sredini sódov	A
na steni, obstojé strmeči, trepetáje;	klet	prekrasna, vsi skrivnostni sódi, za sodóvi	A
nebeško pesem. In kako bi žarki ne obstáli,	klet	prekrasna, vsi skrivnostni sódi, kak' povejte	A
ugiblje: kje prikazni so in polni sodi,	klet	prekrasna kje in žarki lune?...	A
Temna zavesa neba.	Klet	spomina. Čudne pravljice spačenih otrok.	A
zdaj naprej, na grob njegov, po sodbi svetni	klet,	od svetih izobčèn grobov, a duši moji svet!	A
dela se svit. Pod pazduho ga nosim, grem v	klet,	kjer izvir podzemnih rek napaja ta kraljevski	A
sama v tuji domovini. Ko se odpro zapornice v	klet,	bom videla nebo. Kako v črnini sameva, korenine	A
gnijoče ihte, ihte ... Toda peto nadstropje in	klet	kadar pregnije, se zruši svet in stisne smeh	A
moja glasna špraha bo zašibila slednjo streho,	klet,	in bom prebudil žalujoča Vaha. Se majejo stebri	A
in vrt prakamenin, odpira tihi grob in mrko	klet.	Obstane čudno in pokonci plane, ni vajeno prepasic	A
Peljali so ga v orožniško kasarno in pahnili v	klet.	Sesedel se je na mrzla tla.	A
so prižvižgale prve granate. Zatekli so se v	klet	in zapahnili vrata.Treščilo je v skalo nad hišo	A
gladkih držajih stopnišča, tekajo na kaščo in v	klet,	na dvorišče in na cesto ter hočejo do dna zaužiti	A
imela tako grdega moža. Veš, ponoči jo vleče v	klet.	Ne, ne vleče je.	A
razdrli mrtvaški oder in odvlekli ogromno mizo v	klet,	kjer je deset let trohnela v polmraku; na svetli	A
bilo. Janez jo je bil z otroki vred zaklenil v	klet,	pogrebcem pa je rekel, da nimajo spodobnih oblek	A
isti dan. Ko se je vrnil s pogreba, je odklenil	klet	in ji rekel, naj pobere svoje cape in svoje	A
Ne! V	klet!	...Odpelji se! ...«	A
oglodani prag ozkih vrat, ki vodijo v temačno	klet,	kjer na kupu sveže stelje leži mrtva Cika.Klobuke	A
je ob daljnem spominu na jabolka in na mračno	klet	najprej sklonil glavo, potem pa je le zbral	A
Venc neslišno kakor senca prišel v Graparjevo	klet,	sedel v zdič, prekrižal roke na kolenih in prisluškoval	A
glavo in zdaljšal korak. Ko je odprl vrata v	klet	in položil nogo čez prag, je Peter zakričal	A
slišal, nič besed razločil, peljali sta ga dol v	klet,	coprnici, na mučilno napravo ali kaj, krompir	A
napravo: pod prostori in vrati je urejena »velika	klet,	kjer lahko biva petsto oboroženih ljudi, skupaj	A
kikirikijem. Ne dovoli, da bi Witolda odpeljali v	klet	in mu tam razbili glavo.Še tega ne pusti, da	A
škofijo, kjer tovorniki valijo sode z voza in v	klet.	Še nekaj časa ne bo smel pokusiti lanskega sladkega	A
pritrjevali prazne sode. Prazni na voz, polni v	klet,	je pomislil, a brez mene, letošnji sladki štajerc	A
tovorniki, ki so nehali valiti polne sode v	klet	in prazne iz njega, so Poljancu dali piti traminca	A
Dva lendlska biriča sta ga potisnila v temno	klet,	bila sta sodna biriča, to zdaj pač niso bili	A
ječi, je pomislil, to ni ječa, to je plesniva	klet	v Lendlu, iz katere bom kmalu odšel.Res ni bila	A
niti pogledal . / . / stran 211 . / ne bo v	klet,	sedel bo pred vrata in zaspal.V klet bo pogledal	A
bo v klet, sedel bo pred vrata in zaspal. V	klet	bo pogledal šele sredi dopoldneva, ko bosta	A
dvorišče, ob steni stavbe do vrat, ki vodijo v	klet.	Ob vratih je nekaj časa stala, povsod je bilo	A
ko so ga po nekih temnih stopnicah peljali v	klet	in zaprli železna vrata za njim, je še zmeraj	A
Olimja, celico tesnobe in čakanja, poznal je neko	klet,	v kateri je bil kratek čas pod ključem, nekaj	A
izgubljenih romarjev, je voda vdrla najprej v	klet,	kmalu zatem v jedilnico v pritličju in naglo	A
je tam poslušal in se nekaj smejal. Gremo v	klet,	Štefan, so klicali domači, on pa je rekel, kar	A
klicali domači, on pa je rekel, kar pojdite v	klet,	če hočete.In potem ni šel nihče, on pa je šel	A
izginjajo skozi široka vrata, ki morajo voditi v	klet	ali skladišče.Tukaj so nekoč valili sodčke piva	A
In kam hodijo ti ljudje? V	klet.	Če pa praviš, ti Fastl, da v stari pivovarni	A
Podgana se naseli v jasli, v rudnik, v kanal, v	klet,	v posteljo, mladiče zaleže v trebuh debele svinje	A
pazduho in odvede v obokano konobo, temačno	klet,	kjer se svetijo kozarci črnega vina med lužicami	A
porivač, nisem Pepo Peder, ki ste ga vrgli v	klet.	Zdelo se mi je, da se bom s kolenom dotaknil	A
»Kurbe, avioni! V	klet!	V klet!«	A
V klet! V	klet!	«Zgrabil je soprogo, jo grobo potegnil pokonci	A
stekla sta iz stanovanja in po stopnicah v	klet.	Na stopnišču se je iz višjih nadstropij slišalo	A
matere na sina, ki jo je prepričeval, naj odide v	klet,	ona pa je vpila, da naj jo prasci ubijejo v	A
bombandirati, ampak da je vseeno bolje, da gresta v	klet,	ker da so že vsi tam in če drugega ne, jima	A
otrpnili kot ohromeli takoj, ko so pritekli v	klet,	so si poiskali udobnejše položaje.Ko sta se	A
nehala zavijati, ko je predlagala, da bi odšla v	klet.	»Zakaj? Neče oni nas,«	A
bi imel ves blok čisto dovolj elektrike...« V	klet	sta vstopila Boško in Irena.Če bi v tistem trenutku	A
ki je moral prepričati mater, da je odšla v	klet,	jih je z odločnim glasom utišal: »Ljudje božji	A
menda ne bo večno trajala.« »Sinko, vrni se v	klet...	«Irena ga je ogorčeno prekinila:	A
čez dvorišče. Pod hišo v zemlji je prostorna	klet;	Rožanec jo odklene in porine mladeniča noter	A
mimo Pečarja. Nesite tole tja, pa naj denejo v	klet	na mraz.Jutri, ko se vrnem, bom pa vzel.	A
misli, je stavil predlog, da bi šli v vinsko	klet,	kjer točijo izvrsten refoško.Ivan, ki si ni	A
zadevo. Hiša je bila opravljena, kuhinja in	klet	oskrbljena; treba je bilo samo še priporočila	A
mislih, in srce se ji je stisnilo. Stopila je v	klet	in kuhinjo in prinesla sinu večerje na mizo	A
naročila v kuhinji, da zavro vina, in stopila v	klet,	da prinese nekaj prigrizka; Zefa pa je vzela	A
če bo kaj treba. Ivan je hodil iz pivnice v	klet,	iz kleti v pisarno in premišljeval, na kak način	A
Priljudni krčmar nosi na mizo, kar zmore	klet	in kuhinja, in streže gospodu, kakor je sploh	A
zasvetila dobra misel. Hitro se obrne, skoči v	klet	in prinese v vsaki roki lepega raka. Na to znova	A
kavljev v steni in zaradi vegastih stopnic v	klet!	Iz hlastanja za lepoto, a še bolj iz prisojene	A
nekoč v deščenem podu polke, ki so držale v	klet	in gospodinji skrajševale pot domala okoli cele	A
nikdar niso napravili, recimo, iz študijske	klet	ali iz knjižnice spalnico, vendar tako daleč	A
vselej stara spalnica, lopa neprestano lopa,	klet	klet in izba izba, ni se razlikovala od spalnice	A
vselej stara spalnica, lopa neprestano lopa, klet	klet	in izba izba, ni se razlikovala od spalnice	A
dvigalo bo pristalo, mehko sedlo v pritličje, v	klet	se tako zgodaj ne bo spuščalo, kletem se bo	A
skupaj brez vrednosti, ob koncu smo pregledali še	klet,	ne da bi bili mogli zaslediti kaj njegovega	A
skladišče. Potem je vedel svojega gospoda v	klet,	kamor je bila vložena zaloga alkoholnih pijač	A
najina hiša na dobrem glasu.« »Idi, Etelka, v	klet	in prinesi še dve steklenici iz kota. Tačas	A
mizo pred može, kakršni so mlatiči. Pa je v	klet	prišel župan, priganjat mater županjo, kajti	A
vrčku. . / . / stran 173 . / Deželna vinska	klet	I. Iz dnevnika kontrolorja Aleksandra Kurnika	A
ono soboto privedel prvikrat v Deželno vinsko	klet.	Spotoma mi je povedal, da je ta klet edini deželni	A
stran 175 . / Spotoma mi je povedal, da je ta	klet	edini deželni dobrodelni zavod, ki ni pritožbe	A
da je kar voda tekla od njega, pa je šel v	klet,	inhaliral deset kozarcev burgundca in, glej	A
povrhu še dežnik in galoše! Tako sva prišla v	klet.	V kleti je bila gneča, komaj sva se prerila	A
gneča prehuda in da bo takoj malo ventiliral	klet.	Namignil je šestim, sedmim mladeničem, ki so	A
In takih je bilo dokaj! Tako se je	klet	precej izpraznila in dalo se je vsaj brez nezgode	A
Tisoč vragov, kako sem se ustrašil! Ali se	klet	že zapira? Saj je šele deset!	A
predsedniku in tovarišu Zajcu nekaj na ušesa. V	klet	priplava komisar Cvetko Mehur.Na vprašanje,	A
zamolkli grom pretresajo njegove besede vesoljno	klet:	»Ali čuješ svet in se ne ganeš?Da ni glavna	A
916 136 Pomladanske muhe 147 Deželna vinska	klet	173	A
bilo ugovora, je vzel steklenico in odzdehal v	klet.	Tončku se je iz potolaženega želodčka porajal	A
kozarcih. Vzela je dva in stopila vajeno pot v	klet	‒ kjer je pred desetimi leti stal sod, tam je	A
izpili vino, je Jerajeva še enkrat stopila v	klet	in prinesla sebi poln kozarec, stari mami pol	A
stražnico je zavil v vežo in tu po stopnicah v	klet,	kjer se je točilo žganje. Šele pozno v noč	A
stopnic navzdol sta stopila v veliko mračno	klet.	Dišalo je po vinu, pri mizah so sedeli in sloneli	A
ga je za roko in ga peljal po hodniku zopet v	klet.	S šaljivo besedo je vrgel krčmarju tolar na mizo	A
gospodine, bravo! Saj mislite tjakaj, v Trubarjevo	klet.	« In sta res šla na edino pristno portugalko	A
navrtal za štiri kovače, da gre kamorkoli v	klet	iskat tolažbe in pozabljenja. Plačilni mu je	A
glasovi. Prihitela je straža, dim ji je kazal v	klet,	tam je stanoval žganjar Jerin. Straža je vdrla	A
je stanoval žganjar Jerin. Straža je vdrla v	klet,	‒ kaj so ji uzrle zavzete oči: v kotu kup mesa	A
ta«, vrata so se odloputnila na stežaj in v	klet	so pogledale svetle čelade, v rokah so držale	A
godilo. Zato je tudi vedel, da ima vsak tabor	klet	za vino. Radovan je iskal kleti.	A
»Stoj, mladec bedasti, sem, sem!	Klet	je tukaj! Moja peta je več vredna ko vaši nosovi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani