Sirena je utihnila, zavladala je grozeča tišina; iz drugega nadstropja je do njih priplavalo histerično vpitje matere na sina, ki jo je prepričeval, naj odide v klet, ona pa je vpila, da naj jo prasci ubijejo v stanovanju, če jo že morajo. Sin jo je mirno prepričeval, da je nihče ne bo ubil, ker nihče nima prav nikakršnega strateškega vzroka, da bi stolkel njihov blok, poleg tega pa so oficirski bloki preblizu, da bi si upali bombandirati, ampak da je vseeno bolje, da gresta v klet, ker da so že vsi tam in če drugega ne, jima bo v stanovanju dolgčas... Njegova mirnost je pozitivno vplivala tudi na ljudi v kleti; nekateri, ki so otrpnili kot ohromeli takoj, ko so pritekli v klet, so si poiskali udobnejše položaje.