jezen (2.210)

veliko več ležeče kakor na meni. BARON	jezen:	Tolikanj mi je na njej ležeče, da jo hočem	A
slišal, kadar sem za stolom čepel. BARON	jezen	na stran: Tukaj je le spet, ta nesrečni paglavec	A
piše. Če mi začne kdo pripovedovati, kako je	jezen,	že vem, da ni take sile. GOSPA Iz tega bi	A
Lenčko, se ne moti, oče. URH nemiren ‒	jezen:	Kako je to mogoče?Pa zdaj, ko je žena ‒ žena	A
povezala svoje cule na otomani: Če je kdo bil	jezen,	odpustite!Odideta v ozadje.	A
UČITELJ: in sram me je bilo! DACAR ves	jezen:	Ali sta bila oblečena, ali ne? UČITELJ:	A
koliko že bo... pred petindvajsetimi leti... NOTAR	jezen:	Zakaj se tako hudobno pačite, cenjeni Konkordat	A
PETER: Daj, kar imaš! DACAR išče	jezen,	žalosten in trepetaje po suknji in hlačah, obrne	A
PRIZOR Menih, prejšnji MENIH sam zase:	Jezen	je, stvari so dobre. TUGOMER ga zagleda:	A
štor in pade čezenj; pobere se, drvar zakolne	jezen:	»Da vrag te je postavil sem ... preteto!« A štor	A
ki je ne zmaga sama smrt, vihar mu ni zanesel	jezen,	on je občutil tudi črt. In duša ni li kakor	A
ovedala. . /\ .. stran 35 . \/ Pa kaj - če pógled	jezen	je, ko v srcu le ljubezen je. Tam zunaj je	A
ni svetila v mili zarji, švigne nanjga pôgled	jezen.	In vse luči potemnijo, sladki vtihnejo glasovi	A
To so čezenj moj očka, majka, to je striček	jezen!	Pa kaj, ko ni ga svetega Florjana z golido,	A
vinca iz hrama, . /\ .. stran 222 . \/ da ne bom	jezen,	sicer ljubezen bodi med nama, pa čašo primi	A
stran 5 . / Lovka 52 Kamni 53 Golo 54 Jaz	jezen	55 Jutranji zvarek 56 Maj 57 Zajčkova pesem	A
Golota na Golgoti. . / . / stran 55 . / Jaz	jezen	Ne maram te! Lastovica že gnezdi.	A
Moja vrsta pa je do konca zajezikana.	Jezen	sem nate, deklica, ki si že davno posušen plamen	A
nate, deklica, ki si že davno posušen plamen,	jezen	sem nate, deček, ki si že davno trebušasti kamen	A
Da njih celó se ne bojim! Kako bi jaz bil	jezen	nanje, Tako lepo za mé skerbé! Bog plati dobro	A
vsakemu podari zl_t. Polž iz hišice že gre,	jezen	stéza v nas rogé; da se rešimo rogov, hitro	A
res sem jo zapisal ter prebral potem jo spet,	jezen	sem jo koj izbrisal, bil na tem sem, ko popred	A
ker ste me ujeli »Nevarnega«? Človek je vedno	jezen,	če ima tako malenkostne skrbi, in če je plašan	A
bi ne mogel izhajati brez nje? Ponoči je bil	jezen	nanjo, in že večkrat je bil jezen, ker se ni	A
Ponoči je bil jezen nanjo, in že večkrat je bil	jezen,	ker se ni hotela vdati njegovemu zapeljevanju	A
stricu. Morda zato, ker ne vejo, zakaj je on	jezen	na takó dobro Mici.Takšna je ob nemškem starcu	A
imenuje hudiča in pravi podobne besede samo, ko je	jezen.	To je samo takrat, ko nekaj ni prav.	A
si uravnavala jopico in tudi sama sedla. »Si	jezen?	« A takoj je vstala.	A
ki tujcu položi roko okoli vratu, da ne bo	jezen	nanj.Gotovo, gospodarju v Vidmu je ni mogla	A
Pogledal je naravo onkraj okna. Spet	jezen	upor, je pomislil, spet nezaupljivost, ki ne	A
Luciana ga je radovedno pogledala, če je samo	jezen	ali tudi igriv in ji na ta način da je znamenje	A
oddahnil, hkrati pa je bil tako razočaran in	jezen,	da ni našel niti prijazne besede. Stisnil je	A
nič izvedel, je samo včasih, kadar je bil hudo	jezen,	k svojemu običajnemu vzdihu dodal še »O, ti	A
poslednjega diha; ne izgubi glave, kadar si obupan,	jezen	ali užaljen; tudi ponos je treba uporabljati	A
III Ko sem se opoldne vračal iz šole,	jezen	in potrt, Modrijana ni bilo pred hišo.Ravničar	A
- Kristus nebeški! - sem poskočil. Bil sem	jezen,	ker me ni poslušal, kakor je treba.- Ne skakaj	A
bile namenjene mami, zato sem bil užaljen in	jezen	hkrati.Prav zato sem bil tudi zelo hvaležen	A
Vstal je in si oprtal puško. »Grem, ker sem	jezen!	«je zaropotal.	A
onemel v nočnem vetru. Veter je bil oster in	jezen.	Vrtinčil je prah in smeti in kose papirja, ki	A
se vendar ne namerava obesiti, in nekoliko je	jezen,	ker so mu odvzeli aktovko, polno listkov, popisanih	A
golaževo omako. Gost se vrne šele naslednji dan,	jezen	in bled od pumpanja želodca.In kakor je imel	A
nelagodje stopnjevalo do slabosti. Ni bil več	jezen,	samo še utrujen od hoje, od Freda, od njegove	A
ne, to pa ne, je prav odločen in skoraj malo	jezen	Martin Polak.Zato se mi je roka posušila.	A
- Nisem nič	jezen,	butne tako znenada in se hkrati zasuče k njej	A
in human, pač pa nervozen, plitek in nekoliko	jezen,	je bila še zmeraj ženska, še zmeraj je imela	A
inšpektor. Inšpektor je bil ostrižen, bled in	jezen.	Srepo je gledal.	A
To je žalostno, je rekla. Bil sem	jezen.	Tudi nase.	A
nihče ni v sanjah govoril o Maši. In bil sem	jezen	nase, še bolj nanjo, Leonca me je znala razjeziti	A
pripravlja nekaj resnega, je pomislil ogorčeno,	jezen	sam nase, ker še vedno ni hotel verjeti, da	A
Ljubljani Poveljnik ljubljanskega korpusa je bil	jezen,	besen.Utrujen.	A
Govoril je poveljnik; utrujen in nejevoljen,	jezen	je kadil že tretjo škatlico močnih cigaret,	A
gledal njegov od besa spačeni obraz. Bil je tako	jezen,	da ni mogel oblikovati celega stavka, temveč	A
da ni več slišal streljanja. Bil je videti	jezen,	zmeden, razburjen.Nekdo, ki ga je drobec zadel	A
tekel, se je posmehnil sam pri sebi in bil kar	jezen	na poročnika, ki je načelniku ponudil roko in	A
Razumete?! In	jezen	sem, ker mi zastavljate neumna vprašanja, na	A
sitnem vrtanju ji je končno le povedal, da je	jezen,	ker so nekateri celo v sedanjem težkem času	A
zaloti... Ob zavzetju kote ni vedel, ali naj bo	jezen	ali vesel; federalcev ni bilo. Očitno so mislili	A
ura mu je povedala, da je do zore še daleč.	Jezen	je bil sam nase.Pred dvema dnevoma, ravno ko	A
tako hudo mu je bilo. Veš, od konca ni bil nič	jezen,	dokler je imel še kaj upanja.«»Oh, Jurček,«	A
delavnice Tone. Bric je pripovedoval, na pol	jezen,	na pol v smehu, kako so mu hoteli otroci vse	A
napletel. Kako bodo nevoščljivi sosedje, kako bo	jezen	Rjavkar, ki ima zidano hišo in opeko na strehi	A
je dejal Lomast brez zadrege, zakaj bil je že	jezen.	»Jaz sem se največ trudil, jaz storil največ	A
tako hitro izvršilo, in šel gledat poslopje.	Jezen	je ostrmel.Videl je samo surovo delo, kakor	A
stopil ta dogodek pred oči zdaj, ko je slonel	jezen	in žalosten na oknu, gledal po zelenem polju	A
nizkotno se je zdelo takšno ravnanje Ivanu, in	jezen	si je kimal, kako dobro je spoznal on takoj	A
zverino semtertja po mojem posestvu. Jaz sem bil	jezen,	in ko ga dobim nekoč v gozdu, nisem prav dobro	A
pisal oporoko, se lahko spomni nate, da bo Urh	jezen.	«S tem pa mati Boštjanu ni ustregla in ukazal	A
Major pa je zaškripal z zobmi. Tako	jezen	v življenju še ni bil. ‒Ti govedo nesramno,	A
‒ Naš vratar je še sedaj	jezen	nanj, ker mu je pri odhodu dal le dve kroni	A
zagrozila še z očetom ‒ o joj! oče, kadar je bil	jezen,	ni nič gledal, s čim in kam, kar udaril je.	A
umikal vedno na isto stran kakor oni. Možak je	jezen	izpustil ročaj iz rok in stopil k Milanu: »Čakaj	A
prav na tej roki ni imel rokavice in je bil	jezen	kakor mlad osel, zakaj je bil rokavice slekel	A
zadi naj nosi tisto larfo! ‒ Tako sem bil	jezen	‒ kar zasukalo se mi je v glavi ‒ pa sem se	A
zoper to res ni pomoči? Ogorčen sem bil in	jezen,	preklinjal sem samega sebe, zakaj sem iz vode	A
odgovor?« Janez je bil še ves razburjen in	jezen.	»V Ameriko pojdem in Ančka z mano!«	A
Ančka je natočila vodo in odšla. »	Jezen	je!Nič se ni ozrl.«	A
sklonila k ognjišču in začela delati. »Saj ni	jezen	name.‒ Kako bi bil dobre volje, ko ima take	A
Ali naj mu jo dam zastonj? Danes je	jezen,	seveda.In to vse zaradi te preklicane cukrene	A
vidijo, pravim. Ti sodiš, da je Janez zato	jezen,	ker ne more plačati.Nekoliko ga že tare tudi	A
.. stran 20 . \/ »Sedaj mi je dovolj,« je	jezen	planil Hudournik iz postelje. Postal je sredi	A
boš prej spametovala, da bo nesreča.« In kar	jezen	je odgodrnjal in izginil v gozdu. Hudournik	A
si ni upala, kaj mu je. Hudournik je vrgel	jezen	in nesrečen oprtnik v kot, sezul kvedrovce in	A
ciko Rožo in z njo dalje po senožetih. Hudo	jezen	sem bil na strica Brčona in se pripravljal,	A
Za odgovor mu je možak nekaj zagodrnjal in	jezen	še svoj stol odmaknil, da bi bil dalje od njega	A
Z glavo je trčil v okovani hlod.	Jezen	ga je odpahnil, a hlod se je, obešen na verigi	A
nogavico raztrobili po vsej vasi.« Lenič je nekam	jezen	povrtal po žerjavici.Vsa družba se mu je smejala	A
je bilo vse jasno. »Kaj ste storili?« sem	jezen	zavpil na Elžo. »Oh, oh, ko sem očistila, sem	A
krčevito zajokala. »Zginite!« sem ji velel ves	jezen	in žalosten ter vrata zaloputnil. Nisem slutil	A
te bodi!« in odšel. Petrus je hodil potrt in	jezen.	Da le morejo ljudje takšni biti, je premišljeval	A
naravnost med rožički, kamor ga je počil ovčar.	Jezen	se je premetaval po suhem listju.Premišljeval	A
Neoprezni sladkač?«	Jezen	je zagrabil s kljunom brsteče popje nad seboj	A
je pa vnovič mislil na drevo brez vrha in bil	jezen	sam nase. »Najbolj žalosten in tih je bil nas	A
jezna v hišo. Franceta je očitek spekel, da je	jezen	planil z voza in iskal, kaj bi vrgel za njo	A
sem dobila.« »Uh, ta pošta,« je bil France	jezen	in je položil karto na mizo. »Saj veš, kako	A
Ni se prestopil čez prag.	Jezen	se je obrnil: »Tako je prav!Nikoli več!	A
je zaslužila!« Nato je pa zinil naglas, kakor	jezen:	»Ti držiš z njo.« A Lojza je vedela, da France	A
z njo.« A Lojza je vedela, da France ni več	jezen.	IX »Ali si ga pregovorila?« je vprašala Jera	A
kozarec v roki. Spet se je Petrin opogumil,	jezen,	da ga je Jernej prej tako osmešil, in je prvi	A
Ljubljani, je ugasnilo. Na voziček je bil	jezen,	da bi ga bil, ko bi bil velik kot jabolko, gotovo	A
petdesetega leta.« »Ti tudi!« je zaklical Luka,	jezen,	da mu je Petrin zavrl prej besedo. »Jaz tudi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani