jezen (101-200)

dolgo molčal, potem pa počasi in važno rekel: »	Jezen	sem bil.Saj me je sram.«	A
za veselice se trošijo milijoni!« Legel je	jezen	na travo.Vojaki so ga strahoma gledali in se	A
tiščal za Radovanom. Radovan ga je slišal in se	jezen	okrenil na konju. »Suni barbara, suni ga, le	A
pojdem in sporočim Svarunu, kako ga ljubi sin.«	Jezen	se je obrnil Radovan v belo steno.Od bedenja	A
priglasil nekoga, ki da hoče govoriti z njim.	Jezen	je velel, naj vstopi. Sredi belih stebrov je	A
potoval ponoči, sem rekel in še pravim!« Godec je	jezen	odšel v Toper in začel stikati po kleteh. V	A
šel sam v obednico po pijačo mešetarju in je	jezen	loputal z durmi. »Povej še enkrat, kako	A
ste mar jezni, ker vas ni več k Smrekarju?« »	Jezen?	Kako to vprašate?	A
Zasmeh je bil v njihovih očeh. Ko sem	jezen	dvignil trudno roko ter zamahnil s šibo po ovčjih	A
Neumnež!’ Še vedno je ves	jezen	ril po senu in nezadovoljen kopal jamo v kupu	A
zamišljen povešal glavo. Nato je treščil strt in	jezen	na ležišče in obrnil hrbet proti bratovi postelji	A
»Torej to sta mi napravila!«	Jezen	se je obrnil in na pragu še enkrat pogledal	A
In se primi Luciji za predpasnik.« Mihor je	jezen	legel, da so zaškripale deske. Boltežar	A
»Zakaj še sprašuješ? Si	jezen	name?« »Ne, samo slišal bi rad.	A
najvažnejše. In če bo Ivan ostal živ, ne bo večno	jezen	nanjo; o, spomnila ga bo nase, če mu bo prav	A
tenki kozarci v omari brez šipe, kadar je bil	jezen.	Mama je bila tistega večera utrujena in potrta	A
poslušala,« je rekla ona in zapustila ladjo. »Si	jezen,	ati?« je vprašal Blaž.Klemen ga je strupeno	A
Klemen ga je strupeno pogledal. »Nisem	jezen.	Kaj bom jezen! ...	A
»Nisem jezen. Kaj bom	jezen!	...Samo jezi me, ker se to ponavlja.«	A
tako hiter kot poprej.« Resnik je bil skoraj	jezen.	Tine je primojduši taka žverca, da te s svojim	A
je to treba pokazati! Na take je Tine posebno	jezen.	Temule pa resda še on skoraj privošči, da bi	A
vraga, vsi ste nevoščljivi, vsi ste enaki.«	Jezen	je skočil pokonci, pograbil na tleh ležeči nahrbtnik	A
boš ti pri Frčajevi Hani?“ je zaklical Aleš	jezen	za njim, ko je čepel nevernik že na odprtem	A
privzdignil!“ je zagodrnjal Aleš v svojem srcu.	Jezen	je bil na kaplana Antona že od začetka, še predno	A
naj na prižnico ne leze!“ Tudi zato je bil	jezen	Aleš, ker ni ugledal Frčajeve Hane. Zmerom jo	A
Kaj onegavi pod mojimi nogami?“ je pomislil	jezen,	na glas pa je vprašal: ”Ali bo že kmalu postavljena	A
hudobna roka. ”Tak ne nagajaj!“ je vzkliknil	jezen	in se je okrenil.Dvoje oči se je svetilo iz	A
proti Razoru in Podlipi. Vselej je bil Aleš	jezen	in globoko potrt, kadar se je vračal iz Ljubljane	A
kljusasto ... dovolj si se napaslo lenobe!“ Ni bil	jezen	samo nase, temveč tudi na vse drugo, kar je	A
”Precej dajte!“	Jezen	in trepetajoč je segel Aleš pod pas; Šimen je	A
. / ”Kaj je znorela, babnica?“ je pomislil	jezen	in je stopil v vežo.Potrkal je na duri tako	A
mi zdi!“ . / . / stran 259 . / Aleš je bil	jezen	in užaljen. ”Saj vem, kdo je bil!	A
vdano potrpežljivostjo, tako da sem bil včasi	jezen	do solz ... zakaj ni udaril?... Slaboten, plah fant	A
- Na to ni več odgovoril, jaz pa sem bil	jezen,	da mi ni pljunil v obraz.Nekoč je prišla njegova	A
čudovitih zaključkov, - ali resnica je, postal je	jezen	nase, na vso družbo, sploh na vse.Če bi govoril	A
z zaspanimi očmi ter napol smehljaje, napol	jezen	zamahne z roko: ”Vrag vas vzemi, odkoder vas	A
niti ne svoji nevesti. Sram ga je bilo in	jezen	je bil, kakor da ga je izpraševal človek o nečem	A
spremenil obraz rdečenose dame, trd je bil in	jezen,	tenke ustnice so se približale nosu.S krepkimi	A
dostojanstvenikov hišni gospodar, ki je bil nató jako	jezen,	čisto rdeč in zabuhel v obraz.Videlo se mu je	A
”Pridem prej ko vi!“	Jezen	je švrknil po konjih, voz se je zibal dalje	A
”Kar tako!“	Jezen	je udaril po konjih. ”Za prazen nič to ...	A
Debel gospod, s svetlimi naočniki, rdeč in	jezen,	je stal za mizo in je zmerjal Anko z grdimi	A
In nenadoma je bil županov obraz ves temen in	jezen.	”Kadar bo velik, takrat pa pojde, razbojnik	A
grlo, da ni mogel izpregovoriti; in sam je bil	jezen,	da je molčal. ”Jaz pa vem, da si zdaj žalosten	A
takoj ... vraga bi bil, prav nič bi ne bil!“ Ves	jezen	je bil sam nase in sram ga je bilo. ”Tako	A
svetili. Molčé, mehanično, toda zelo hitro, kakor	jezen	otrok je bil z obemi pestmi postopaču v obraz	A
slabem vremenu bi se ne poslovil rad. Človek je	jezen,	če je dež in blato, kadar sede na voz!“	A
in čeden, zdaj pa je ta nesnaga tukaj! - Ves	jezen	je zaspani gost in se odziblje godrnjaje v mesto	A
se je samo nasmehnil. ”Zdaj vem, da si hudó	jezen	name in da mi boš dolgo zameril.In če mi nazadnje	A
hodil peš -- naturen je ta srd! Tudi jaz sem	jezen,	če vidim močnejšega od sebe ...“ ”Moč?	A
Fantje!“ Poleg njega je zašepetal	jezen	glas. ”Ali boš tiho!	A
Razžalil sem jo!“ je pomislil Kačur in je bil	jezen	nase in nanjo.”Ampak kaj je hotela?	A
je ležala v njegovi in je ni stisnila. ”Ne	jezen!	Ne čemeren!	A
pragu, nato je šel. ”Kmet je!“ je pomislil	jezen,	ko je stopil iz farovža.Toda nekaj grenkega	A
nastavljala mreže nekemu mlademu doktorju; jaz sem bil	jezen	in žalosten celó, na dnu srcá, tako da sem komaj	A
dejal: da bi ga ujela! - Ni ga; jaz sem bil	jezen	nanjo, ona na doktorja in tako sva se zaročila	A
žep, da je zažvenketalo. Kačur je bil napol	jezen,	napol začuden. ”Kdo pa je mislil na tisto	A
vsem ostalim članom krajnega šolskega sveta ...	Jezen	se je zbudil Kačur in je pogledal skozi okno	A
izpred nosa!“ ”Kaj se to pravi?“ je prašal Kačur	jezen.	”Nič se ne pravi!	A
verze, je hodil po cesti kakor puran in je bil	jezen,	če se ljudje niso ozirali za njim: ”To je tisti	A
nič več se ne bom ozirala nate, zato da ne boš	jezen.	Ali zmerom bom mislila nate, Franc, tudi potem	A
pa se je okrenila, njen obraz je bil rdeč in	jezen,	oči so bile solzne. ”Neumnica!	A
prijazno. Bogomil Majer pa se je nenadoma in ves	jezen	okrenil k dolgemu, zaspanemu človeku in mu je	A
dal kruha in vina ...“ je pomislil. ”Zakaj si	jezen,	tatinek?“ je vprašal Honza. ”Nisem jezen	A
si jezen, tatinek?“ je vprašal Honza. ”Nisem	jezen,	Janjek, truden sem, legel bom k tebi in bom	A
je nekoliko umaknil glavo. ”Kako si precej	jezen!	... Napisano je bilo Polikarp ...“	A
... Nisem	jezen,	da si prišel, Bog ti odpusti, ampak ne prikaži	A
glasno zasmrčal. »Kaj?« je zaklical Marko ves	jezen.	»Ob sedmini mojega očeta boste smrčali za mizo	A
več, Marko pa se je napotil domov osramočen in	jezen.	Prišel je v krčmo drugi dan, o mraku že; noge	A
otožnosti pa se je kmalu izcimila sveta jeza;	jezen	ní bil samó Šilo, tudi ne samó Mirkuca, ampak	A
na holmu . / . / stran 78 . / in sem bil hudo	jezen.	On, pritepenec razcapani, pa ni nehal, temveč	A
zakonskih prepirov, se je vzdramil ves čemeren in	jezen.	”Ne odprem!“	A
prekanjeni!“ ”Molči, motovilo pijano!“ ga je ves	jezen	zavrnil župan. ”Kaj misliš, da bo graščak bratovščin	A
vprašala, kod da hodim tako dolgo in če sem morda	jezen	nanjo. Tudi temu pismu ne bom odgovoril, jaz	A
bil ozrl zdaj, bi opazil v Gorjančevih očeh	jezen	in užaljen pogled. Prišla je v sobo	A
« »Vse!« je odgovoril Jakob neodločno, pol	jezen	in pol začuden. Krničar se je sklonil	A
”Kaj bi tisto!“ je rekel sodnik in je bil	jezen.	Ker oči sodnikove so take, da gledajo na papir	A
Dušman odhaja z raztrganim barjakom*.	Jezen	seda na konje, ki prhajo, v dolinicah v zelenem	A
izmotal iz zank?« »Balije!« sikne Frankopan,	jezen	in užaljen spričo svojega poraza.Drži se za	A
težkega oklepa. Zato se odloči k umiku in se	jezen	požene na levi breg. Dan ugasne, ob bregovih	A
Uno in znova jo vzdrami dan. Tedaj beg Čehaja	jezen	prehiti kristjane in ukaže nov naval na Krupo	A
tovarišicah pa po doktorju, ki je bil užaljen in	jezen.	Ž njimi vsemi je prišel Sladki in opominjal in	A
je pravkar napravil nekaj zelo neumnega. In	jezen	nad samim seboj je izpil čašo vina.	A
sramuje?« je vzkliknil jezno. »Smiliš se mi in	jezen	sem, zato ker vem, kam to drži.Nič ne taji kašlja	A
staro nadušljivo mater.« »Šema!« je vzkliknil,	jezen	sam nase.»Čemu se razburjam!	A
zaničljivo, in je povedala: »Da bi le bil hud in	jezen.	Ali menite, da se ga bojim?«	A
tistem hodil k nam in gledal na streho. Bil sem	jezen	nanj, kajti prav zapičil se je v mojega beločopca	A
izgubili in se zavrteli naokrog. Oče je bil tako	jezen,	da je treščil drva Janezu pred prag.»Na, tu	A
napisal Protestno pesem. Posebej za Mojco sem bil	jezen	na ves svet, da bi me po pesmi odkrila, kako	A
videl hudiča s puško! Lovski čuvaj je bil tako	jezen,	da bi najraje nameril puško v divjega lovca	A
Zagotovo tedaj nisi mislil nič slabega... Le	jezen	si bil, ker te je Judež hotel takoj spraviti	A
modrim robcem potno čelo, potem pa odkoraka hudo	jezen,	pustivši vse druge device silno razvnete, ker	A
okrog Rožnika in po njegovih plešastih gozdovih,	jezen	na ves svet in predvsem nase, zaljubljenega	A
devet tisoč in pet sto! Mlačan, vem, da boš	jezen,	pa kar tiho!To je zadnja beseda in sam hudič	A
bila zgodila. Ko je vse zvedel, je bil tako	jezen,	da kar jesti ni mogel.Zdajci je poklical svoje	A
odgovoril mladenič stanovitno. »Sedaj sem pa res	jezen!	« je zavpil gospod Ciril ter udaril s čašo po	A
ošabnost!« Kadar je bil Ciril Erbežnik v resnici	jezen,	se tudi kletvin ni ogibal. »Nič drugega kot	A
drvar, a ne kot ženin mojega otroka!« »Nekaj	jezen	je!« je šepnila Fina. »Jezen?	A
»Nekaj jezen je!« je šepnila Fina. »	Jezen?	Čemu naj bo jezen?« se je začudila gospa Eliza	A
»Jezen? Čemu naj bo	jezen?	« se je začudila gospa Eliza. »Mi bi pač imeli	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani