jezdec (384)

poljski poti. Na razpotju se jima pridruži tretji	jezdec,	v landsknechtovski uniformi. Vidimo jih od daleč	A
več patetičen; in Delak je brez patosa, kakor	jezdec	brez konja.Ne mu ugovarjati; to bi mu bilo samó	A
dvigne tam na beli cesti, v njem pridirja	jezdec	kakor tica: ”Izgubljena bitev, vojskovodja	A
Pastoralni pozivi s strani. Neki	jezdec	je celo pridržal konja, da bi ujel kakšno misel	A
Rjave gospe 13 Na drugem bregu 14 Silikonski	jezdec	15 Prijateljice 16 Odboj 17 Mlado vino 18 Spolzko	A
bregu Soče. . / . / stran 15 . / Silikonski	jezdec	Vidim temne vrane, slišim svetle mandoline	A
Nevihtni oblak je moje telo, s štirimi dlanmi.	Jezdec	vihti meč, spremlja ga vesoljni plamen. Enajst	A
TO JE TAHIJEVA DEŽELA. V dalji je	jezdec,	približuje se in oddaljuje, pomika se bliže	A
rdečih vekah pa se mu je risal tisti popoldanski	jezdec,	ki je tukajšnje življenje tako silovito spremenil	A
sunili na voz, je bila mala Teresa. Portugalski	jezdec	jo je v diru snel s tal in jo brcajočo dvignil	A
nožem v roki razumel, Gratias tibi, Domine,	jezdec	je za hip zaustavil nož v zraku, ko jo je slišal	A
Štiri krave, nekdo je rekel: štiri krave.	Jezdec	na črnem vrancu se je vkopal pred stotnijo,	A
Kdo je rekel, štiri krave?	Jezdec	je bil Windisch, čeprav mogoče samo njegova	A
Henrik, ki je bil s svojim vrancem najboljši	jezdec	daleč naokoli.Preslišal je vse, kar je rekla	A
cvileč prašiček, ki ga nese mesar pod pazduho,	jezdec,	pod katerim na trgu najprej po tlaku klokota	A
svinja!« v tek, v dir, v skok. Oba, konj in	jezdec,	sta precej trpela pri tem vežbanju. »Janez,	A
/ »Bog in sveti križ božji!« je vzkliknil	jezdec	in spodbodel konja in za njim je zbežal tudi	A
rešite me!« »Gospodična Kornelija tu?« se začudi	jezdec	in skoči s konja.»Ali me ne poznate več?	A
pri nas!« je vzkliknil Viljem, ko se je obrnil	jezdec	proti gradu.Čuvajev rog se oglasi, in deček	A
črvojédnasta, da sta se kos za kosom razdrobila	jezdec	in konj.Med vrsticami svetega, zaradi te stvari	A
se ji cedile po vratu in prsih. Tedaj ji je	jezdec	prijenjal in si začel brisati znoj z obraza	A
poti, po kateri je sam prišel, v najhujšem diru	jezdec,	ki je na videz bolj plaval po zraku, nego jahal	A
do kraja dal duška svoji ogorčeni misli, ker	jezdec	je bil že okrenil s poti in v par trenutkih	A
cvrli ocvirki v ponvi. Ko ga okorni in zatepeni	jezdec	prvikrat dregne z železnim stremenom v trebuh	A
Gospodar je šel ven na prag čakat gosta.	Jezdec	je zavil pod njegovo pristrešje.»Pol ure posedim	A
drevesa, drugega učinka streljanje ni imelo;	jezdec	je v divjem diru izginil med drevjem.Vse to	A
gručo. Ko so prišli skozi vas, je zasuknil prvi	jezdec	konja na Golobov travnik in ga izpodbodel v	A
gledal pastir in mahal z dolgo šibo. Ko se je	jezdec	skril v daljavi za ovinkom, se je pastir glasno	A
ga je in zasledilo. Na ovinku se prikaže prvi	jezdec	v lepem oklepu s šlemom na hrbtu.Za njim jezdijo	A
se je zdelo, da je vklenjen. Bil je izvrsten	jezdec,	toda težki ščit mu je prizadeval toliko neugodnosti	A
konja prismojenega barbara!« je zagodrnjal čokat	jezdec	in tiščal za Radovanom. Radovan ga je slišal	A
je, da se daleč od jugovzhoda giblje dirjajoč	jezdec	po visoki travi.Stare oči je zasenčil z roko	A
»Ne varaš se, oče.	Jezdec	dirja proti gradišču.« »Bojan ali Velegost,	A
gradiščem so na shojeni, suhi poti udarila kopita.	Jezdec	je pognal navkreber.Zagledal je Svaruna in Ljubinico	A
tresle trde, suhe mišice na nogàh. »Drzni	jezdec,	pozdravljen!« Svarun ni vstal.	A
pogrešam sam in takisto vprašujem po njem. Tukaj	jezdec	s pismom do njega, naj se vrne domov, ker ga	A
iskala grive razbrzdanega konja. Bil je izvrsten	jezdec,	ali omahoval je v sedlu; kričal je povelja,	A
je Iztok nameril puščico. Žvižgnil je zrak,	jezdec	je zakrilil z rokami in izginil v valovih.	A
vse ženstvo, lokostrelec, ki mu ga ni v red,	jezdec	kakor Centaver, razumen kakor filozof iz grških	A
»Kakor sem prisegel, tako se zgodi!«	Jezdec	je izpregovoril.Po vseh licih se je prikazala	A
vseh ust je hkrati zadonel vzklik začudenja.	Jezdec	pa je okrenil konja; zamahnil je čop rdečih	A
spremili in mu voščili srečo bogov na pot.	Jezdec,	Radovan, se ni ozrl.Zamahnil je s plunko po	A
proti levi se je gibalo nekaj v travi kakor	jezdec.	Brez razsodbe, gnana od strahu pred Huni, je	A
konj so cingljale, oklepne zapone so pokale,	jezdec	za jezdecem je bil hipoma na sedlu, da je strmel	A
vojska na cesti. Tedaj se pojavi zdaleč bleščeč	jezdec	sredi ceste. Komaj ga je Azbad zazrl, so zadonele	A
široka votlina, tako prostorna, da bi lahko	jezdec	vanjo, če bi nekoliko upognil hrbet.	A
jezdi preko vesoljne zemlje Böcklinov strašni	jezdec,	nasilna smrt.Vedel je, da se pod svetopisemskega	A
oči z roko. Zdeti se mu je hotelo, da je mladi	jezdec	naglo in ljubeče zamahnil Luciji v pozdrav,	A
cesti proti Tolminu, ko ga je zdajci dotekel	jezdec	na spenjenem konju in razjahal.Štefan se je	A
začudil: »Kaj se poznava?« »Dobro,« je odvrnil	jezdec,	»saj sva se videla že večkrat. Kamilo Formentini	A
« »Cosa vuole? Kaj hočete?« je vprašal prvi	jezdec.	Drugi je vzkliknil: »Gospod, beživa!«	A
Drugi je vzkliknil: »Gospod, beživa!«	Jezdec,	ki je zaklical, je osuknil konja in podil konja	A
Kaj si počel s Tončko?«	Jezdec	se je rezko zasmejal: »S poti!« Vidučev Tone	A
Vidučev Tone ne sluša in kroti konja, ki ga žene	jezdec	na zadnje noge.Zdajci sikne ogenj iz pištole	A
Ljudje viknejo, konj skoči.	Jezdec	zavpije zmagovito.Svobodno cesto ima pred seboj	A
pokazali po cesti proti Dolgi njivi. Samoten	jezdec	je podil proti Solkanu.Bil je birič, ki je vrnil	A
»Naj gre po padarja,« so klicali oni drugi.	Jezdec	je unesel pete. »Hudiča gre po padarja,« je	A
bilo čuti po solkanski vasi peketanje. Samcat	jezdec	je zavil izza vogala pri zadnji hiši, pridržal	A
se zakrohotal grahovski Golja, Skoračnikar.	Jezdec	je premeril z drobnimi koraki razdaljo, ki ga	A
drznih ljudi je vendar le skušalo zajeti konja.	Jezdec	se jih je zopet otresel. »Saj ni človek, sam	A
Gorice proti Tolminu se je podil na vso moč	jezdec	na neosedlanem konju.Nosil je kmetom poročilo	A
Vojaštvo da prihaja.	Jezdec	je bil Peter Duša.Ko je prihajal v gore, je	A
svojega gospodarja, naokrog jezdečega. Drugi	jezdec	je bil prav mlad, bilo mu je morda komaj osemnajst	A
Nekateri so še celo izgovarjali mnenje, da je ta	jezdec	gotovo papežev nuncij Caraffa; in to se jim	A
čim bolj se je bližal deželnemu dvorcu. Ko je	jezdec	na Novem trgu skočil s sedla, obkroževala ga	A
velikem žrebcu sedeč je bil Simonović krasen	jezdec	in vobče je dopadal ženskam ob cesti, ki so	A
sedaj zopet skokoma dirjati. Bil je odličen	jezdec	in z močno svojo roko je krotil žrebca , da	A
izpotaknil konj s kopitom ob kamen, da se je	jezdec	prevrgel v sedlu ter padel na trdo zemljo.Zaklel	A
okončala peklensko Gomoro.« »Kdo je bil ta ponočni	jezdec?	« vprašal je Volk Engelbreht nestrpno.	A
ter sem bil za Valonci in Španjolci najboljši	jezdec	v celi armadi, da bom na stare svoje dni ležal	A
v katerem se je brez dvojbe nahajal. Bil je	jezdec,	a ne preizvrsten, in časih se je v resnici videlo	A
stegnjeno in, kakor je bilo videti, slabo rejeno.	Jezdec	bil je visoke postave in širokih pleč; obleka	A
da se je moralo to prvi hip opaziti. Konj in	jezdec	sta se med potom v mokrem gozdu oškropila z	A
v oster tek in, kakor bi trenil, je čudni ta	jezdec	zopet zginil mimo grada v smrekov gozd.Gospici	A
prihitel strežaj. Vprašanju, kdo da je bil	jezdec,	odgovoril je, da je moral biti edinole baron	A
zadnji vinar. Res, bili so časi, katerih se	jezdec	rad spominja. Od Bernarda smo prestopili pod	A
niti eden niti drugi bi ne bil privolil, da bi	jezdec	vodil konja s tovorom. Če požene jezdec, lahko	A
bi jezdec vodil konja s tovorom. Če požene	jezdec,	lahko brez napora vzame s sabo tudi tovor, ker	A
Spustila se je s konja kakor najspretnejši	jezdec,	da so gorjanci kar usta odpirali.Pristopila	A
curé« napisal. Napisal pa je bil, da je težki	jezdec	Marks Wulffing, ko je ranjen ležal v lazaretu	A
štirjaškega dvora; ali pri vsakem tem oglu je stražil	jezdec,	sedeč na konju, ter imel pred sabo počez na	A
do mostiča, ali v tem se je varal. Bližnji	jezdec	je pognal svojega konja ter bil takoj pri njem	A
»Lahko noč!« In	jezdec	je skokoma oddirjal po mehki tratini, a na oglu	A
Po dolini, glej, je v zmernem diru prihajal	jezdec	in se oziral čez polje, ki ga ni bilo dosti	A
Kam pa vi?« Pa	jezdec	ji je brez odgovora le pokimal, odpeketal dalje	A
»Sled konjskih kopit, biti je moral en sam	jezdec,	sem pač iztaknil kmalu, ko sem se odtrgal od	A
po glavi, spotaknil in zavalil po strani, da	jezdec	ni več utegnil skočiti iz stremen in da je z	A
naj se Liza mudi pod vasjo. Tam jo bo popal	jezdec	in odnesel.‒ Pokliči Lizo, da pove, ali bi hotela	A
presopihali Peščenjek, pa sta ti iz gošče bušila	jezdec	in strašan velikan s srednje dolgo soro v rokah	A
je bilo. Po cesti je v naglem drncu peketal	jezdec	in se na ves splav kar čez polje podil proti	A
preplašen je sicer hudi in zagovedni grof.	Jezdec	je pridirjal, Pelzhofer je skočil s spenjenega	A
Témenici se je z Brega v naglem diru bližal	jezdec,	preskočil Bratenco in se pognal navkreber.	A
dva pak, in sicer tisti, na katerem je bil	jezdec,	in še drug serec, bila sta mlajša in brzonoga	A
konju, sam vzvišen nad drugo ljudstvo. Ko pa	jezdec	bliže prihaja in zločinca na sramotnem odru	A
ceste na travnik. »Hej, fantič, stoj!« vpije	jezdec,	»kod se hodi do Slemenic?« Ali bosonogi deček	A
se tega strahovitega obdolženja. Starejši	jezdec	je morda spoznal, kaj je v trenutju gnalo mladeniču	A
Oba sta bila zavita in zavarovana pred mrazom:	jezdec	v velik plašč, ki je še pol konja pokrival,	A
si truden, usedi se na konja za menoj!« pravi	jezdec	in ustavi konja. »Ne grem na konja, gospod,	A
sta bila štirideset korakov dalje prišla, ko	jezdec	obdrži konja in vpraša tovariša: »Ali nisi nič	A
Vitovec zajetega drži. Odtodi je bil cesarski	jezdec,	stari moj prijatelj, pri meni, ki mi je to sporočil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani