hripav (168)

mijavkanje mačke, ki takoj sproži krakajoč,	hripav	starčevski glas: "Zapri gobec, prekleta mačura	A
kaskade oneme in šum sprehajališča ob kanjonu	hripav	hlapi hlepeč hudo, hudo in huje na Huje k svet	A
nakovalom spanja razdejane medle v temo kot	hripav	smeh žalujke. Skoz praprot in skoz rožo odolin	A
se pomakne parnik od pomola in zatrobi. Tak	hripav	glas ima Martha Washington, na kateri je Rikov	A
okencem, ki se odpre sredi barvastih šip in	hripav	ženski glas vpraša: »Gremo gor?«Ne, saj ne bo	A
tudi nam privoščil požirek, - se je oglasil	hripav	glas.- Saj smo vsi ljudje!	A
ukazal Martin. - Zakaj pa jaz prvi? - se je uprl	hripav	glas. - Nekdo mora biti prvi.	A
brijem. Njegov glas ni bil raskav, bil je	hripav,	od petja, vina in kričanja na vojake.Odložil	A
raskav, ko sem te naslednjič srečala, je bil	hripav	od vojaškega vpitja in ukazovanja, od vina in	A
Nekdo je improviziral na klavirju, potem je	hripav	glas zapel: I love you once, / I love	A
Pokonci, kurbe lene!« Vpil je, da je bil čisto	hripav.	Povsem izčrpani, v usodo vdani so pretekli še	A
situaciji v državi, da je na koncu postal že ves	hripav,	čeprav se je moral zavedati, da mu nihče od	A
Tega je bil že dolgo vajen. Končno je povsem	hripav	zamahnil z roko in jim zatrdil, da bi jih morali	A
pobiral pirhe in žvižgal in vriskal, da je bil ves	hripav.	»Rozalka, imaš kaj pirhov?« nagovori Juri deklico	A
Raste trava zelena, ti si ljubezen edina, je ves	hripav	zapopevkal mojster. Eh! so zaplahutali vseprek	A
Ivanka!« se je zaslišal iz sosednje sobe star,	hripav	in zadušen glas. »Precej, precej, mati	A
Aaa! Odjeknil in zahreščal je	hripav	glas, obenem je zaškripala v sosednji sobi miza	A
se je začudila tuja ženska. Glas ji je bil	hripav.	Dvignila je levico in razkrečene prste položila	A
preden sva pričela peti, opravičil, da sem	hripav.	Dokaz temu Janko.	A
mestu.« »Jaz, jaz ... « je govorilo iz župana in	hripav	je bil. Tajnik je skozi okno gledal in naprej	A
bogve kako umetniški izveden, ker je bil Karpe	hripav	in kratke sape, ali Karpe ni bil vriskač po	A
navzoč kak tuj človek, in glas mu je bil malce	hripav,	ko si je naročil še četrtinko. Sodnik je spustil	A
radi pošalijo. Če pride kdo v vas in je zelo	hripav,	ga vprašajo: »No, ali si mar volka srečal?«	A
kaj zadel. Zdelo se mi je, da sem zaslišal	hripav	glas prehlajenega človeka, ki je drsel po bregu	A
‒ Ves	hripav	je vnovič začel klicati.Vse tiho.	A
Iz smeha pa so donele razglašene strunice in	hripav	glas je pel visoko pesem. Epafrodita je pograbilo	A
ozrl na vse strani in iz ust se mu je utrgal	hripav	stok. Strnjeni krog vojakov z brzostrelkami	A
ustrašil lastnega glasu. Njegov krik je bil	hripav	in zamolkel, kakor da ne prihaja iz človeškega	A
usta so se režala kakor iz lobanje in gromek,	hripav	smeh se je razlegal po izbi ... Svetel dan	A
tam, iz noči, se je glasil smeh, presekan in	hripav,	kakor iz stisnjenega grla ... Drugi dan sem	A
strahoto tistega večera, slišal je glas preklan in	hripav:	”Od lakoti!Od lakoti!	A
zvalilo nanj. Za seboj je slišal smeh, nečist in	hripav,	kakor da bi se smejali pijanci v krčmi. Nihče	A
sonce na dvorišče, se je oglasil nad stopnicami	hripav	krohot, se je prikazal rumen obraz. ”Poglejte	A
so se mu tresle, glas mu je postal popolnoma	hripav,	njegovih besed je bilo le zdaj pa zdaj katero	A
»Katica, zgodilo se je...« Glas mu je bil	hripav	in tih, ni mogel iz grla.Katica se je ozrla	A
zaklicati, karkoli. Iz mojega grla se je izvil samo	hripav	glas; zdelo se mi je samemu, da je prišel od	A
in čist, je bil nenadoma zamolkel, nekoliko	hripav,	kakor da bi bilo grlo vajeno močnega vina.	A
pritajen v prsih se je izvil iz stisnjenega grla	hripav	glas. ”Ne smeš slišati!	A
v roki. Klicala je v teku in glas je bil že	hripav;	toda moral je slišati, da ga kliče in da hiti	A
Hanca ...“ . / . / stran 129 . / Glas mu je bil	hripav,	grlo se mu je bilo stisnilo. ”Zvonilo je	A
dvorani. Ko je izpregovoril, je bil njegov glas	hripav	in trepetajoč. Govoril je dolgo, zmerom glasneje	A
se je zgodilo?“ Tvoj glas, Kolokotronij, je	hripav	in hudoben. ”Zakaj ni ta ura tam navita?	A
zgrudil. ”Streljali so!“ je vzkliknil iz daljave	hripav	glas. Pod dremotno svetilko je ležal Marko	A
držal prah železniškega voza, glas mu je bil	hripav	in pogled nemiren.Kmalu pa je vdano oprl komolce	A
vlažna in hladna. ”Dekle!“ je zaklical s ceste	hripav	glas, kakor da je bil prišel naravnost iz mrzle	A
domača žival!“ je izpregovoril skoro osorno;	hripav	mu je bil glas. ”Ne ... umetnik!“	A
paradiž izgubljen!“ je odgovoril; glas mu je bil	hripav	in trepetajoč. ”Utopljen, se bojim!“ je smehljaj	A
prijaznejši, njih glas ni bil več kričeč in	hripav,	tudi njih kretnje niso bile več tako mrtve in	A
”Kaj bi?“ Glas se mu je tresel in je bil	hripav.	”Nič ... nič posebnega!“	A
poslovila ...“ Njen glas je trepetal še zmerom in	hripav	je bil; poznalo se ji je na presekanih besedah	A
tem�; oglasilo se je bilo za menoj, zategnjen	hripav	krik, kakor glas človeka; prav blizu mene se	A
je začela klicati, toda glas je bil šibak in	hripav	in ker je voz ropotal, je pač niso mogli slišati	A
je tudi glas svojega moža - hreščeč je bil in	hripav,	komaj ga je spoznala.Peli so razposajeno kvanto	A
s komolcem. Hotela ga je poklicati, ali samo	hripav	glas je prišel iz grla.Ozrl se je, pogledal	A
zapeti fantovsko pesem, ali glas mu je bil tako	hripav	in surov sredi tišine, da se ga je sam prestrašil	A
in vztrepetala je, ko je začula neprijazen,	hripav	smeh. Gledala je stricu naravnost v oči,	A
Kaj zahtevate od mene?“ Županov glas je bil	hripav	in nenaraven. Dacar in Kenk sta ga začudena	A
ni bilo več kaplje krvi in njen glas je bil	hripav.	”Po zdravnika!“	A
hleva sem se je pridušeno glasil zategnjen, že	hripav	jok; najbrž je bila tam mlada mati, ki je bila	A
hiše stran!“ Kakor v omotici je šel Pavliček;	hripav,	utrujen, težko sopeč glas je kričal za njim	A
bolesti. Nenadoma je prerezal pesem srdit in	hripav	glas. ”Kako pa mečete, kaj počnete?“ je klical	A
se mu je zatikala, glas mu je bil zamolkel in	hripav.	”Ali če ukažeš, pa bodi tako!	A
oglasilo iz vseh ust, kakor en sam krik - hreščeč,	hripav,	komaj še človeški.Ni se dalo več razločiti,	A
bil tak, kakor ga prej nikoli nisem slišala;	hripav	in zamolkel.Res sva krenila v tisto stran; ali	A
zaklical Franc in tudi njegov glas je bil malo	hripav;	šinila mu je morda mimo srca - lahna senca,	A
Torej, ali bo konec?“ Njegov glas je bil grd,	hripav,	in komaj je začul sam svoje besede, je stisnil	A
izžete tvoje ustnice, je oskrunjeno tvoje čelo in	hripav	tvoj smeh. Ali se je zmotilo spoznanje, da se	A
oltar, so se oglasile orgle, njih glas pa je bil	hripav	in neubran, zvoki so se lovili in prevračali	A
radosti, je nezavedna, blazna hinavščina, je	hripav	smeh, komaj še podoben strašnemu ”scherzu“ simfonije	A
spoznal je glas gospodinje, ki je bil visok in	hripav,	kakor da bi rezal z nožem po steklu.Slekel si	A
”Ali greš z mano, Peter?“ Glas mu je bil	hripav,	prisiljeno vesel. ”Lepo je zunaj, pojdiva	A
se je huje vpitje. Mesar je bil skoro že ves	hripav,	zakaj zdaj sta kričala vanj Katra in Tomaž.	A
dolžnost,« je rekel grof. Glas mu je bil skoraj	hripav.	Uradnik se je poklonil.	A
za zadnje sem obupal, kakor drugi Iškariot...«	Hripav	je zopet obnemogel duhovni, se zravnal, stopil	A
kaj krivovercev skriva pri vas?« je vprašal	hripav	glas.»Koga imate notri?	A
zatulil v zrak, začul se je nekje v poslopju	hripav	glas: »Kaj vraga renčiš spodaj, prekleta pasja	A
prepričanju ne bo šlo brez igle,« je meketal kot	hripav	oven. »‚Nadelprob’, ‚Nadelprob’,« je zatulil	A
vkup, bo svatb, da bom od samega prepevanja ves	hripav	od pusta do pusta.« »Kje pa imajo fantov	A
Lizo, ga je šegetala. »Kopič,« je od žeje ves	hripav	poklical velikana. »Osedlaj konja, po svetu	A
vive?« dvakrat, trikrat in tretjemu odgovori	hripav,	grozen vzklik. Potem je bilo gori vse tiho.	A
vselej burno ploskalo, ako je bil tudi kak solist	hripav.	Javno odobravanje in javna pohvala, ta je bila	A
notar. Iz Korenovih ust se je izvil kratek,	hripav	glas, ki ni bil ne smeh ne beseda, niti pritrjujoč	A
motilo. »Oh, oh, kaj bo, če bom jutri tako	hripav!	« vzdihnil je zopet. Potem je stopil nekoliko	A
‒. Pomislite, gospod Koren, jaz sem tako	hripav,	da jutri ne bom mogel peti.In ta lepi solo,	A
iz preservativnih ozirov, kajti Megla ni bil	hripav.	Neizogibni prolog je govorila nocoj gospodična	A
ko začuje njega glas, ki pa je sedaj malone	hripav	in negotov, stresne se ter novič pogleda sodnika	A
bolečine prihajale neznosne, izvil se mu je	hripav:	»Uh-uh-uh« prav iz prsi. Ranocelnik je odhajajoč	A
pretresel ta klic; tako slaboten je bil, tako	hripav,	pa ona ga je takoj spoznala.Omahujoča in s težko	A
moja navzočnost celo ganila, ako ni nemara samo	hripav	od mrzle jutranje sape.Jako me je pa presenetilo	A
jejhata!« je mati vila roke, glas ji je bil že	hripav	in votel. »Mati, mati!« je hlipala Agata.	A
še enkrat, in njen glas je bil že popolnoma	hripav.	Naslonila se je na debelo smreko in poslušala	A
hvalisati. A tedaj je nenadoma začul nad sabo	hripav	glas, ki se je razlegnil neprijetno po ozki	A
hoj!« je vpil Kekec, da je postal popolnoma	hripav.	»Stric, teta!	A
je vpil na ves glas, da je postal popolnoma	hripav.	»Stric, oj stric!« je vpil.	A
ogovoriti, ko je začul nekake čudne glasove. Bil je	hripav,	globok glas, ki je skušal zamolklo peti staro	A
skočil k Polonici in, prijemaje jo za roko, skoro	hripav	v razburjenosti ji rekel polglasno:	A
brez uspeha prosila, šepavi oče je govoril, ves	hripav	od ginjenosti, da ji da Sirko, t. j. tisto kobilico	A
govoriš otročje in žensko, ko si ves črn in	hripav	in moški in ko gledaš srepo in trdo. Haha!	A
tekla kri in njegov glas je bil ves plah in	hripav.	»Tepli so me že, oh, gospod, ko jih lepo prosim	A
tisti Tonček, ki je prišel nekega davnega večera	hripav	do nje in jo šepetaje vprašal: Ali smem spremljati	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani