hoste (246)

skriva ‒ neznano kje. Vsa pota so zasedena, vse	hoste	zastražene, v vsaki vasi Hermanov ogleduh.A	A
bi trepêtal, Če list šuští?!« Dospè do svoje	hoste	... Čuj, iz tême: »Joj! kám bi dél?«‒	A
V zvoníku tam bijejo plat zvoná, Po cesti iz	hoste	roj kmetov vihrá, Vihrá proti gradu narávnost	A
redke besedice kot da zastajajo,	hoste	zasenčene, tenke zavesice kot da plahútajo	A
srce mi skrbi je polno, časa nimam gledat'	hoste,	poslušati pridno žolno. Slavec žvižga	A
si žita naspem, že si žita naspem, potlej v	hoste	grem, hej, tega komaj čakam. Ajda začrni, gora	A
si žita naspem, že si žita naspem, potlej v	hoste	grem, hej, tega komaj čakam. Ajda začrni, gora	A
grička za vasjo pokraj Jerebove goščave se h kupu	hoste	zbrali smo. Prinesli smo otepnik slame pastir	A
kakor bi nosil težko breme. Obstal je na robu	hoste.	Pred njim se je razgrnila precej široka jasa	A
plašč ter ga vlekla počasi više in više skozi	hoste	in čez gmajne na visoke pologe, v severnejše	A
okrog hiše. Sproti si je nosil suhih drv iz	hoste;	zakaj poleti ne misli vesel človek na zimo.	A
je bil našel to jamo, ko je hodil po vodo iz	hoste,	in tako mu je ugajala, da se je večkrat hladil	A
zastavil Rjavkar na njivi motiko, že je prihitel iz	hoste	sosed in ga začel motiti s svojimi pomenki.	A
je to uvidel in menil, da pojdeta o priliki	hoste	gledat; po taki ceni pa, kakršno je ponujal	A
jerbasih so ženske komaj vse vkup znosile.	Hoste	zelo pregleduje. Kaj pravite vi?«	A
Hrib, obrastla večinoma s svetlim bukovjem. Iz	hoste	pa se dvigajo tudi košati hrasti, ki gledajo	A
in hosta je še ležala okrog. Okoli štorov in	hoste	pa je bilo vse polno rdečih jagod, tako sočnih	A
čudno zdelo, da ni šel po stezi, ampak sredi	hoste	in sicer naravnost proti njemu.Ko je bil kakih	A
seboj inženirja, ki se je bil mimo velikih grmad	hoste	s težavo priril na ta kraj.In zroč v višavo	A
Mušićevega hana. Tam je Pero ob poti iz navlečene	hoste	sekal skleske.Molče sta se pozdravila.	A
svojo večerjo, potem gre moja pot v stran preko	hoste.	« Vilar je mislil, da privleče tovariš izza pasa	A
našel ob kolovozni poti majhno tratino sredi	hoste.	Kraj se mi je zdel kaj pripraven za naselbino	A
spravil na vse štiri in se plazil za grmadami	hoste,	dokler ni prilezel v zavetje pragozda. »Ne pljuvajte	A
ustreženo njihovi slavi in slovesu. Pa je stopil iz	hoste	v butalsko mesto. Bilo je ravno polnoči, svetila	A
Napisano je tako, kakor bi kdo mokro butaro	hoste	vrgel na papir. Da bi se bil vsaj pisati naučil	A
stopil iz koče in zažgal pred njo kup nabrane	hoste.	Tudi kobile so bile vesele ognja.	A
škrlatnega venca steklenih pramenov nad robom	hoste	za Sveto Ano? Čutila sem: vse, kar je	A
nežno so nanje legle zlomljene vejice, iz vse	hoste	je prišumelo dehtenje, praprot se je zgrnila	A
Temni, molčeči, z roso pod seboj. Vogel	hoste	na klancu nad vasjo, tih, miren v prvem soncu	A
suha rumena pšenica, travniki v nedogled, pas	hoste.	Hodil je lahkotno, kakor da nima tal pod seboj	A
pripravljali že poldrugi mesec. Navlačili smo iz	hoste	veliko smrečja, po hišah smo s cizo nabrali	A
Prej tisto popoldne, ko sem prišel ravno iz	hoste	domov ‒ posekal sem bil nekaj brez ‒ dejala	A
dolino, da človek nikamor ne vidi iz strašne	hoste.	Skoči malo naprej, odpri ušesa in oči, da spaziš	A
host! Človeka je kar groza, če hodi in hodi,	hoste	pa venomer več in več.« »Da, hosta je hosta	A
se je dvigala od tal, spočiti vonj zemlje in	hoste	je dihal po trati.‒ Krištof je vstal, se pretegnil	A
daljnih puščah in se bodi z zvermi in trebi	hoste.	Zakaj?	A
proti Višnji gori. Sonce je že gledalo izza	hoste,	nebo je bilo čisto jasno, prav lep, a vroč dan	A
je izpral cesto, da je bila brez prahu. Iz	hoste	je vel mladoven zrak, pljuča potnikov so ga	A
skozi Stehan. Prijeten hlad je dihal iz stare	hoste,	ki je temnela obakraj ceste. Prednji konji so	A
so se belo in sivo bleščale iz zelenja širne	hoste.	»Nak, tlačani mi niso pogani, niso!« je naposled	A
Žitovit kimnil z glavo, ko so prijezdili iz	hoste	in zagledali Trlepovo gradišče.»Vsaj oglasiti	A
skriti Ogrom. »V zarasli dolini prav globoke	hoste	smo napravili staj in navozili klaje in še je	A
kaj ne pritakne; meniha bom že jaz spremila iz	hoste.	« »Ne, ne!« je menih ugovarjal, ker se je vendarle	A
Seveda, šli boste, ker naši niste.« »Tihota	hoste	in mirnosti med vami sta mi ozdravili tudi dušo	A
ali to res ni mogoče, nikakor ni mogoče!« »	Hoste	tam res ne bi imela, zato pa hišo kakor grad	A
obletavale vso pot, da je, ko je prisopihal iz	hoste	pod Gradiščem, skoraj zaukal in stegnil roke	A
teče, naščuvati za ubogo divjadjo! Kakšne bodo	hoste	in trate, če srnic ne bo in zajčkov, jerebic	A
je čustvoval in občudoval potlej, travnik in	hoste,	vasi in ljudi. »In ko človeku vse odneha, naposled	A
»Če bodo tako lovili, bodo kmalu prazne vse	hoste	in vse vodé.« Kočija je zdrsnila dalje	A
»Gredo, gredo, že gredo!« Iz	hoste	pred vasjo je po cesti zdrdrala opatova kočija	A
čarovniške, me motijo, da ne najdem poti iz	hoste.	Moč imajo do mene to noč, ker molka nimam s	A
Spenjeni konji so začutili hlad, ki je vejal iz	hoste,	popustili urni drnec in prešli v mirno tekoč	A
plahi ptiči kosci, na kalu so vrele žabe, iz	hoste	je tulil čul. Po večerji so sedeli pred	A
ponižala ošabno glavo. Kar ti je po stezi iz	hoste	prišel Poberè. Oba sta postala in se	A
se mu širijo, kakor bi čutile vonj smrekove	hoste.	‒	A
/ stran 38 . / Sosed Obličan je prišel iz	hoste	po poljski poti. »Kaj pa si izgubil, Trlep?	A
gnojili te ljube zemlje, ne gojili ponosne bukove	hoste,	okleščene in očiščene, kakor lepo oskrbovan	A
tenkoušno lovijo šelest in povest skrivnostne	hoste.	Kuna skoči za veverico, godrnjavi polh se potuhne	A
daljne tujine, se je zdelo Repniku. Iz vasi, iz	hoste	ga je obiskovala sreča domačnosti ki jo je ob	A
kakor bi hotela zamoriti mladi zarod posekane	hoste.	Ob prisojnih skalah so rdele sočne jagode, med	A
dognanem nočnem miru srečne doline. Iz bližnje	hoste	se je strahotno drl zlovešči skovir, v grapi	A
hostami in posejani z belimi vinskimi hrami. Iz	hoste	so se drobili gostoleči spevi nemotene radosti	A
obupane odbrzele v neizmerno daljo. Ob robu goste	hoste	je šel mladi učitelj in ji je zamahnil s klobukom	A
hostami in posejani z belimi vinskimi hrami. Iz	hoste	so se drobili gostoleči spevi nemotene radosti	A
kaj si sadil?« Pod Gradiščem je pripeketal iz	hoste	in preudaril: »Prevred je, v samostan mi še	A
je spomnil Mirenške jame, ki se sredi njegove	hoste	globoko in skrito udira med pokončnimi pečinami	A
vrh Peščenjeka pridržala konja, zbala se je	hoste	v Stehanu. Zdaj so jahali vsi vkup, molčali	A
skriti?« »Nekateri se bodo z živino potuhnili v	hoste,	drugi jo hočejo uprasniti na Gradišče, jaz pa	A
goščave obakraj ceste je opojno dihal vonj muževne	hoste	in ptiči so peli.V daljavi se je oblačica vlekla	A
ujemi, da ga izprašamo.« Prišli so iz doline,	hoste	je zmanjkalo.Cesta je lezla na klanec, jutro	A
200 . / njimi je moral tudi on. Sredi neke	hoste	so jim pot zastopili oboroženi tlačani. »Tlačani	A
razkladala drva, ki sta jih pravkar pripeljala iz	hoste.	Sin je z nerodnega voza na vso moč valil grčaste	A
že ne, pa če obleze in ovohlja vse njive in	hoste!	« se je Janez objestno bahal.»Dopoldne nimam	A
Odmolil je in šel. Iz	hoste,	ki je z vseh strani nagajala polju, je mukala	A
nekoliko prevohal lovišče. Tako je res pretaknil	hoste	in dobrave, a zdaj se je hotel oglasiti še pri	A
brat je z Janezom in Petrom Klepcem prišel iz	hoste	nad Žužemperkom, postal in rekel: »Mi trije	A
skrbi ko od vročine. Steza je lezla v hlad	hoste,	božjepotnika sta postajala in se oddihovala	A
ne odide,« so se vdali in umaknili v okoliške	hoste.	Profos je res že drugi dan odšel proti Preboldu	A
vzvišenem porobku nad Mozolovino, v gošči nizke	hoste,	stegnil je človek, ki je do zdaj tam na mahu	A
reči dobro dolgo. Šepec zapazi, da po stezi iz	hoste	prihaja njegova stara mati. »Beži, umakni se	A
posamno večje domovje; vendar, ker je stalo tik	hoste	in se ni veliko videlo iz drevja, zato ni mogel	A
jo je Krjavelj na pusti Obrščakovi njivi tik	hoste	postavil z lastno roko in katera še današnji	A
kot je mislil, korači starec naglo ob róbu	hoste	proti domu, Marijan pa prek polja proti Slemenicam	A
drevesa; zdaj pa je romalo že nekatero drevo iz te	hoste	v ogenj in iz ognja v zemljo, v kateri se je	A
porodilo in izredilo; marsikatera deska iz te	hoste	gnije v zemlji ali pa se kadi pod visokim podstreškom	A
kjer je zavil proti svojemu domu. V sredi	hoste,	kake pol ure od poprej imenovanega kraja, kjer	A
je, da mi bodo povsod v oči metali, da sem iz	hoste	doma, Luka Resar!Svojega očeta - tako sem usnjarja	A
nisem vedel, kako bi začel. Tako prideva iz	hoste	ven na raven.Do grada ni bilo več daleč.	A
293 . \/ Pregnala sta medveda in zakurila kup	hoste,	da bi ogenj odganjal zverjad.Jok se je zagledal	A
pokošena, tla gladka in Štefan, ki je preko	hoste	koračil z rokama na hrbtu in pogledom, v tla	A
strahopetec, pa pojdimo v Štorovje.« Res gremo iz	hoste	in v samotno krčmo. Noč je bila, pil ni nihče	A
pravila ji je Mica, da jo je velik človek iz	hoste	prinesel na rami do tega mesta, da je pa, njo	A
in pokažite mi pravi pot ven iz te začarane	hoste.	Že dve uri jaham sem ter tja in, kakor se mi	A
svoje misli. Kar jo prebudijo iz nasprotne	hoste	prihajajoči glasovi; ljudje so morali biti blizu	A
prilomastil iz hriba, za seboj je vlekel celo grmado	hoste.	»Ali je Marijanica doma?« je vprašal Milko in	A
šele čez čas ošvignila Lovrača: »Kaj praviš?« »	Hoste	sem ti privlekel!« »Prav je, komaj zakurim;	A
srno, ki je pravila mladim o bodočem gospodarju	hoste.	Dejala je:	A
druge golazni pa velo listje, ki je popadalo s	hoste.	Izginil je na tak način tudi hudobec, namesto	A
je šlo za stavo, je prelomil tudi podkev. Iz	hoste	je nosil debele hlode na plečih, da je bilo	A
krohotajo strašno moji nadlogi. Ko prispem zopet do	hoste,	šinem vanjo.Za nekaj časa najdem zavetje.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani