grma (371)

PRIZOR Kupec, prejšnja KUPEC stopi izza	grma	in Cvetičku, ki se je bil od starca odstranil	A
brčice stopa preko ceste v sadovnjak... Izza	grma	v meji začuje govorjenje.Evgen šepeta:	A
za seboj. Ona gleda v stran in trga liste z	grma.	V temi se ji beli gladka koža; na očeh se ji	A
padati drug za drugim.« Vzdignila je glavo od	grma	in ga pogledala. »Ko da se je v grmovju prebudilo	A
pleša obdana z vencem trdih las, obrvi dva gosta	grma,	lica preprežena z modrimi žilicami, oči že vodene	A
Krenem iz mesta in zavijem v holme. Hodim od	grma	do grma, od jablane do jablane in iščem - gosenice	A
iz mesta in zavijem v holme. Hodim od grma do	grma,	od jablane do jablane in iščem - gosenice.	A
Prišla sva na polico. Obstal sem poleg košatega	grma	zelenike, v katerem sem se skrival, ko sem bil	A
niti, ki so jih bili ponoči pajki napeli od	grma	do grma, in poslušali ptičje petje.Prišli so	A
ki so jih bili ponoči pajki napeli od grma do	grma,	in poslušali ptičje petje.Prišli so na travnik	A
Pob jo je gledal nepremično. Prišla je do	grma,	vzdignila bele gole roke, da bi postavila košaro	A
in zavila ob njivi. Ko sva šla mimo drenovega	grma,	sem se spomnil, kako živo so se tukaj pogovarjali	A
Šla je kakor srna. Skakala je od	grma	do grma, se večkrat pogrnila v mehko vresje	A
Šla je kakor srna. Skakala je od grma do	grma,	se večkrat pogrnila v mehko vresje, se grabila	A
rosne pajčevine, ki jih je ponoči pajek napel od	grma	do grma, niso prav nič nadležne.Na ovinku se	A
pajčevine, ki jih je ponoči pajek napel od grma do	grma,	niso prav nič nadležne.Na ovinku se ustavi,	A
godrnja Zavoglar in počasi poreže bilke okrog	grma.	Nato obriše koso, jo obesi na vejo, sede k skledi	A
nož. Napadi z bombami od skale do skale, od	grma	do grma. Tik pod vrhom dva četnika streljat	A
Napadi z bombami od skale do skale, od grma do	grma.	Tik pod vrhom dva četnika streljata	A
takšen, kakršnega so pobrali izpod gabrovega	grma:	moker, blaten,skrčen in še nekoliko zmrzel.	A
klal pri peči polena. »E, kjer sence ni, tudi	grma	ni,« opomni Matija. »Toda pustimo to govorjenje	A
od mize po bregu na studenec, ureže vejico z	grma	in hoče nazaj.Naenkrat se ji izmakne noga, pade	A
kje je odložil Jernač veliko culo, vstane izza	grma	in gre v kotel.Steze ni bilo nikjer videti,	A
zopet iti in tam pojde od griča do griča, od	grma	do grma in povpraševal bo po svoji dragi, in	A
iti in tam pojde od griča do griča, od grma do	grma	in povpraševal bo po svoji dragi, in prej si	A
prstov in mogel zariti vanj, kakega drevesa ali	grma	pa ni bilo nikjer.Drvel je v pogin.	A
nobenega drevesa, ne iglavca in ne listavca in ne	grma,	drevesa so bila prepovedana, odkod torej listje	A
se tiče Brdavsa, to ni igrača, kakor bi kdo z	grma	zapodil vrabca, ki se boji vsakega ocepka in	A
drobne kosce. Poleg bukve je rastel grm, iz	grma	je prestrašen skočil zajec in jo bistro počez	A
videl, v butalski, in ga je bil videl izpod	grma	na svoje lastne zaprisežene oči.Bil pa je policaj	A
oči. Bil pa je policaj v hosti in je izpod	grma	prežal zato, da ujame grozanskega razbojnika	A
tajnostne prikazni. Plazijo se vsaka zase od	grma	do grma, od drevesa do drevesa, a vsem je cilj	A
tajnostne prikazni. Plazijo se vsaka zase od grma do	grma,	od drevesa do drevesa, a vsem je cilj proga	A
zadnji hip izza drevesa stražnik ‒ kakor volk iz	grma	‒ in pred ženo. Rdeč je bil kakor kuhan rak	A
ogorela in se mu pričela svetiti kakor lisjak izza	grma!	Saj jo je dal prinesti v pisarno, da smo imeli	A
tista dimasta je najbolj muhava, ne more mimo	grma,	da ga ne bi obliznila.Kar zapodi jo!	A
gledali nebeško prikazen. Pa bi se isti hip izza	grma	pripodil helebardir ‒ helebarde nosijo, zato	A
»Bog daj srečo, Janez!« Izza	grma	ga je ogovoril kajžar Anton, Ančkin oče, ki	A
ponovil. Tedaj pa se je priplazil iz bližnjega	grma	in v gobcu nesel - strah in groza - razcefran	A
koče lovec in pozdravil. Lisko je pridivjal iz	grma,	kamor se je skril pred hudim gospodarjem, in	A
Pa je bil prepozen. Izza	grma	je šinil kot iskra črednik Tomaž in zgrabil	A
palico po gadu. Izpustil je ptička in zdrsnil z	grma	na tla.Tamkaj ga je hitro zadela moja palica	A
spoznal: »Sedaj je priložnost!« Pognal se je izza	grma	v silnem skoku na planoto.Kot bi mignil, se	A
dobre četrt ure ni nič ganilo, sem vstal izpod	grma	in šel iskat piščančke.Če jim je roparica lisica	A
naskoki. . / . / stran 13 . / Še okrog tega	grma!	Samo pet korakov!	A
Šibice si zaželijo in jim jo mamica odlomi iz	grma.	Sneg, če ga je kaj, zajamejo kar z rokavičko	A
obstal. Prav blizu njega je pomolil ušesa izpod	grma	planinski zajec.Pognal se je na sneg in se ves	A
Kar se mi vrhu poraslega hribca posveti izza	grma	ogenj.Ustrašil sem se in obstal.	A
misli se je prestrašil. Kakor kip je stal sredi	grma	in ni se mu rodila pametna misel.Ali polagoma	A
prirasle iz tal postave tovarišev, iz vsakega	grma,	izza vsakega debla, iz trave, čez skale in iz	A
spremljevalcev, in skoro bi se bil dvignil izza umetnega	grma	in ga poklical. Ali njegovo oko je spoznalo	A
razločil obrise dolge, suhe postave, ki se je blizu	grma	ustavila.Prijel je za nož in se pripravil, da	A
zašumel v travi in se popel na parobek sredi	grma.	Hunova senca se je naglo zganila in šla hitrih	A
Tedaj plane Sloven kakor mačka v Huna, ki sredi	grma	niti udariti ni mogel z mečem. Hun je kriknil	A
mimo njega Hun. Oddahnil se je in zlezel iz	grma	ter naglo ubral pot proti gradišču. Prihajal	A
lepe sanje. Kar stopi izza temnega oljkovega	grma	visoka postava v svetlem oklepu in ji zastavi	A
Samo Iztok je stal na robu gozda sredi gostega	grma	in strmel na obal, da bi razsodil, kam se obrnejo	A
Jok je naglo spravil pismo in zlezel izza	grma.	Poznal je voz po glasu.	A
gledala njena lepa glava kakor roža iz temnega	grma.	»Le nobel,« je spregovorila sama s seboj	A
Šla sta - Podlog pa stoji! Niti	grma	nista odnesla s seboj.Naj gresta.	A
poroka ... Traven je udaril s palico in odsekal od	grma	golo mladiko. ”O kozarcu si govorila ... tudi	A
vlažna in hladna prav do srca samega. Izpod	grma	kraj ceste je planil zajec na polje; konja sta	A
skakali veseli vrabci in čivkali, podeč se od	grma	do grma.Škrjanec je gostolel v zraku, kakor	A
veseli vrabci in čivkali, podeč se od grma do	grma.	Škrjanec je gostolel v zraku, kakor bi s svojim	A
veseli ples med vejami. Zajec je hušknil izza	grma,	postrigel z ušesi, potresel z belim smrčkom	A
Žalostna, mrtva, sovražna pustinja; ne drevesa, ne	grma,	ne bilke. Kam me je bila posadila božja roka	A
/ temni; in črn, temen prod. Ne bilke, ne	grma,	ne drevesa; in ne človeka.O, ne človeka!	A
leve strani, od desne strani, izpod gabra, izza	grma;	šepetanje pa je bilo kakor tiha, sramežljiva	A
ki gledajo iz oči tako nedolžno, kakor izza	grma	otrok, ki je bil sadje klatil?Če drugega nič	A
ali ni tako, gospodična Pavla?“ Odtrgal je z	grma	velik, rumen list in ga zmečkal med prsti.Govoril	A
razgovarjali ali pa so ležali v senci zaprašenega	grma	ter dremali.Otroci so se podili po stezah, po	A
tej in polje na oni strani in nikjer nobenega	grma;	od daleč se je svetilo belo kamenje, od daleč	A
in izvleče meč ... »Za mano!« se požene izza	grma	... »Bij, balije, udari!« krikne Gregorič za gospodom	A
čuda, da sva takoj krenila s pota ter lazila od	grma	do grma.Tekmovala sva, kateri dobi več lešnikov	A
sva takoj krenila s pota ter lazila od grma do	grma.	Tekmovala sva, kateri dobi več lešnikov in kateri	A
Še celo srna je pogledala časih iz zelenega	grma	ter z debelim pogledom opazovala samotna potnika	A
za njim kakor vrabci, če jih preženeš z enega	grma	v drugega.Gospod Frueberger pa je očitno iskal	A
obrzdati jezika in da sem se oglasil iz svojega	grma:	mNe boj se, Rezika, saj me ne bodo, ne!l mJezus	A
je konj dvignil ušesa in se spotaknil. Iz	grma	je skočila Urša in z dolgim kolom zamahnila	A
« »Saj res, kam bi hodil, ko ti iz vsakega	grma	utegne planiti Turek?« je pritikal starec iz	A
Kablič jo bo pomnil.« Po kolovozni poti je z	Grma	proti Tratinam šel deseti brat.Suličar Lipe	A
že mislil vrniti, kar planejo izza bližnjega	grma	ob vodi štirje Španjoli, obstopijo generala	A
je boso nogo in se prikril. Izza leskovega	grma	je dolgo opazoval, kako se je prepevajoči ptič	A
mimo iti, da bi nad njim viselo. Zato ga bom z	grma	sklatil, pa je,« reče Blaž in začne od suhih	A
bombardira visečo malho tako dolgo, da jo sklati z	grma	na tla. »Na, zdaj pa lahko mirno greva.	A
vrvrajo v bližnji živi meji od veje do veje, od	grma	do grma in se brez dela in skrbi za zimo življenja	A
bližnji živi meji od veje do veje, od grma do	grma	in se brez dela in skrbi za zimo življenja veselé	A
in potem zagrne mesto z odrasleki robidovega	grma.	»Ná, leži do jutri večer, da te s Krjavljem	A
vam brž aro dam.« Rekši, utrga divjo rožo z	grma	in mu jo da.Lovre bi bil lahko opazil, da se	A
Gleda in ne dopada mu, kar vidi. Izza	grma	je stopil Lisec in gre proti svoji culi.Pride	A
naši domovini), plahi zajec si je upal izpod	grma	na pašo, sova je ukala vrh dupla.Kadar se je	A
ne Gervaz ni mogel več najti tistega ruševega	grma,	pod katerega je pred bratom skril že najdeno	A
medveda pa tudi ni bilo nikjer. Izza leskovega	grma	pod njim je gledalo za laket bruna.Marko je	A
sreči ali nesreči je pomolil eden teh mož izza	grma	glavo, da bi videl, kako blizu je sovražnik	A
mu veli: »Pojdi naprej in spodi izza leonega	grma	zajca.Videl sem ga.«	A
razločiti prav blizu, toda zaslanjala sta mu dva	grma.	»Morda škrat denarje seje,« pravi mladenič in	A
paličico odbijal peresa z bližnjega jasminovega	grma.	»Vi ne veste, kaj je ljubezen!« dejal je hrabro	A
sežnjev v krogu in odlomil od bližnjega brinovega	grma	krepko vejo.Tako oborožen je stal dolgo časa	A
Posloval je že v Križu. Iz	Grma	je bil odšel drugega dne po svojem pohodu pri	A
brzim skokom je bil preko nizkega jelševega	grma	tikoma pred njo, ki je prihitela okrog ovinka	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani