Kotanja je bila kmalu zasuta. Vrh prstí položi Martinek travnato ježo in potem zagrne mesto z odrasleki robidovega grma. »Ná, leži do jutri večer, da te s Krjavljem in Franceljnom za doto vzdignemo, in če ima škrat toliko moči, da bo cvenk in žvenk v žeblje ali oglje spremenil, naj bo, to veselje mu že privoščim.«