grdina (274)

Igor	Grdina	POTI V ZGODOVINO	C
zavohajo kaj človeškega (tj. svoj "plen")! Igor	Grdina	V Šentjurju, 22. junij 2003	C
str. 9. [951] Avtor tega poglavja je I.	Grdina.	[952] Prevod N. Pagon.	C
zgodovino - prof. dr. Peter Štih in prof. dr. Igor	Grdina,	ZRC SAZU - prof. dr. Božo Otorepec, Zgodovinski	C
branje za strogo specializiranega bralca. Igor	Grdina	je po izobrazbi slavist in, kot se označi sam	D
razmišlja o Prešernu v času interneta, dr. Igor	Grdina	pa o Prešernu kot človeku v njegovem času.	D
Justinove ilustracije so dodane na koncu romana.	Grdina	predstavlja Prešerna in njegov opus kot eno	D
priljubila pri bralcih. V svojem razmišljanju	Grdina	odkrije, da so »slovenske literatke« že od začetka	D
Zgodovina za vse - vse za zgodovino. V njej Igor	Grdina	pod naslovom Prešeren pod Prešernom ugotavlja	D
do slovenskih pesnikov 18. in 19. stoletja.	Grdina	vzpostavlja nove kritične primerjave z verzifikacijo	D
in historično medicinskih. Uredil jih je Igor	Grdina.	Obravnavano je duhovno in prostorsko okolje umetnikov	D
Borthwick, Primož Kuret, Andrej Misson, Igor	Grdina	in Tomaž Faganel.Ob simpoziju bo najprej zborovski	D
govorili še Ian Borthwick, Leopold Spitzer, Igor	Grdina	in drugi. Sinoči je bil v dvorani glasbene	D
O njiju bo govorilo več referatov, kot Igor	Grdina	(Prešeren in svet glasbe), Edo Škulj (Maškove	D
navzočnosti Prešerna v delih slovenskih skladateljev	Grdina	pravi, da so se ti »komajda navdihovali pod	D
pripravljajo drevi ob 18. uri, ko bo gost dr. Igor	Grdina,	profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani	D
brezdelje, opazovanje uniformirancev, Igor	Grdina	je v recenziji Šnuderlovega dnevnika zapisal	D
krški škofiji, popoldansko pa začel dr. Igor	Grdina	s pomenljivim naslovom Koroška bol Slovenije	D
posebej poudarjalo ljudsko pesništvo. Igor	Grdina	je v predavanju o trikotniku Prešeren, čas in	D
fakultete, poleg Štiha in Simonitija še Igor	Grdina	in Janez Cvirn ter jaz.To je najnovejša Ilustrirana	D
in te so šle takoj na delo. Zgodovinar Igor	Grdina	je imel na Hrenovem simpoziju v Rimu (1998)	D
Cecilije. Drugače je k raziskavi pristopil Igor	Grdina	v referatu Glasbeniki, akademiki in preganjalci	D
samo po sebi. Operozi so bili, kot je menil	Grdina,	dokaj preciozni, da ne rečemo hohštaplerski	D
Slovencih (J. Zerzer), edini avtor iz Slovenije I.	Grdina	pa Koroški kot slovenski bóli »matičnega« naroda	D
sedanjo izvedbo je napisal mladi prof. dr. Igor	Grdina,	saj se je od originalnega libreta, ki je nastal	D
besedilom, ki ga je na novo napisal dr. Igor	Grdina.	Skladatelj je namreč opereto napisal že daljnega	D
spremenil že Kozina. Nov libreto je napisal	Grdina,	tako da je odrsko dogajanje postavljeno v čas	D
idilične slovenske pokrajine. Lahko bi rekli, da je	Grdina	napisal libreto na Kozinove note, kar je redek	D
Borut Smrekar, Andrej Misson, Stane Granda, Igor	Grdina,	Darja Koter in Primož Kuret. Marijan Zlobec	D
pesnitev v petih stavkih Novo mesto). Igor	Grdina	je govoril o novomeški umetniški avantgardi	D
ki ga je za prenovljeno izvedbo napisal Igor	Grdina.	Opereta, ki ima zagotovo nekaj (najboljšega)	D
Vstopnine ne bo. B. L.	Grdina	o slovenski kulturni zgodovini Danes ob 11	D
uri bo v mali dvorani ZRC SAZU predaval Igor	Grdina,	izredni profesor na Oddelku za slovenske jezike	D
področni uredniki: dr. Stane Granda, dr. Igor	Grdina,	dr. Milček Komelj in dr. Andrej Studen.Število	D
pa tudi povsem banalno vsakdanje. Dr. Igor	Grdina,	ki je med drugim opravil jezikovno in vsebinsko	D
interpretacij za vsako ceno niso iskali, je še dejal	Grdina,	so pa nekateri pogledi kljub temu novi - denimo	D
zgodovinarjev kot jezikoslovcev (J. Kos, I.	Grdina,	B. Paternu, F. Bernik, J. Faganel, K. D. Olof	D
razmišljajo o potrebi po drugem v njegovi igri (	Grdina)	ter gledališko zgodovinsko (Kreftova) in kritično	D
z uvodno študijo, ki so jih prispevali Igor	Grdina	(Od revolucije do kongresa), Stane Granda (Predmarčno	D
gradivom so uredili Janez Cvirn, Stane Granda, Igor	Grdina,	Milček Komelj in Andrej Studen.Uvod v knjigo	D
označene metode razlaganja literarnih del). Igor	Grdina	ob tem vneto kritizira še strukturalizem (pravzaprav	D
moderna. Prevod Vital Klabus, spremna beseda Igor	Grdina.	Inštitut za civilizacijo in kulturo, Ljubljana	D
Bruhl, Cassirer in Lévi-Strauss. B. L. Igor	Grdina:	Ipavci -Zgodovina slovenske meščanske dinastije	D
profesor na konservatoriju v Cincinnatiju. Igor	Grdina	je napisal knjigo, vredno vse pozornosti. M	D
Marijan Pavčnik, o slovenski samopodobi pa Igor	Grdina.	Simpozij se bo nadaljeval tudi danes, predavatelji	D
polovici prejšnjega stoletja je nastavil Igor	Grdina	in njihova podoba je videti »raztrgana, nekontinuirana	D
in zlimi silami naj bi bili varni tudi Mrak,	Grdina,	Zlobec in še kdo.«Na izbor imena ali vzdevka	D
zato, da bi primerjali Parmo s Puccinijem (Igor	Grdina	v opernem listu ugotavlja, da imata oba skladatelja	D
Stara pesem (zanjo je besedilo napisal Igor	Grdina)	ima samo štiri osebe: vlogo starega kralja je	D
Denis Poniž, Taras Kermauner, Lado Kralj, Igor	Grdina,	Krištof Dovjak, Mojca Kreft in Andrej Inkret	D
humorno iskrivost, pa se najbolj odreže Igor	Grdina,	ki je avtor samopodobe Slovencev v 20. stoletju	D
poskrbeti za njegovo objavo, zlasti v slovenščini.	Grdina	je predvsem poskušal zajeti ozračje Wolfovih	D
Čepin z uvodno besedo, dr. Primož Kuret, Igor	Grdina,	Andrej Misson in Tomaž Faganel.Njim so se pridružili	D
sredo zvečer je zagorel čebelnjak v naselju	Grdina,	last 73-letnega H. K.Prostovoljni gasilci iz	D
odlična komentarja zanj pa je napisal dr. Igor	Grdina)	vse do sezone 1945/46. V vodnjaku, ki obravnava	D
vlada nepotizem in strankarske naveze. Igor	Grdina	je opozoril na pomembnost kulture v zgodovini	D
na čarobno piščal (poslovenil ga je dr. Igor	Grdina)	, v katerem je leta 1980 za otroke priredil priljubljeno	D
Založba ZRC, Ljubljana 2002. Kolumna - Igor	Grdina	Kaj je z (veliko) družbo?	D
Marof, prevod besedila pa je pripravil dr. Igor	Grdina.	Slišali smo kar nekaj obetavnih glasov.	D
02.17 KULTURA.TXT:21004 . / Kolumna - Igor	Grdina	Kaj je z velikimi idejami?	D
Giesemann), Prešernu, času in zgodovini (I.	Grdina)	, Prešernovi osvoboditvi poezije in duha na Slovenskem	D
London & New York: Verso 2002. Kolumna - Igor	Grdina	Kaj je z velikimi besedami?	D
nazorno, povsem razumljivo tudi za laika.	Grdina	v svojih razpravah načenja mnoge zanimive podteme	D
metaforo o reki; zanimiva korespondenca je, da	Grdina	prav na tem mestu - čeprav s povsem drugačno	D
še ni videla belopoltega turista) postavlja	Grdina	bolj kolektivistično, družbeno, kulturno-civilizacijsko	D
vojska metafor, metonimij, antropomorfizmov«, kot	Grdina	navaja Nietzscheja; in realnost - tudi zgodovinska	D
seveda ne le običajna, temveč tudi samoumevna. A	Grdina	se ne ustavi pri tem samoumevnem, ki ga moramo	D
kultura, zgodovine ne bi bilo, oziroma kot zapiše	Grdina:	»bi postala božja dekla, pozabljena pa bi bila	D
zapisana znana Einsteinova izjava, da Bog ne kocka (	Grdina	bi verjetno kot svoje stališče ob tem lahko	D
eseju najprepričljiveje utemeljil Adorno, ki ga	Grdina	(resda ne zaradi sloga) zavrača. Avtor dovolj	D
spoznavanje pa bo navezano na jezik.« Igor	Grdina:	Poti v zgodovino.Tri razprave (z dodatkom).	D
študijska knjižnica, Trst, 2002 Kolumna - Igor	Grdina	Kaj je z veliko mislijo?	D
Glavni urednik ddr. Igor	Grdina	Založba Rokus se je lotila obsežnega, zahtevnega	D
Urednik Zbranih del je ddr. Igor	Grdina,	prvo knjigo pa je uredila, transkribirala in	D
vključena v podvig) predstavil urednik ddr. Igor	Grdina.	Zbrano delo naj bi izšlo do jubilejnega leta	D
problem prepisovalnih načel oz. transkripcije.	Grdina	je o tem v knjigi objavil splošna pravila, ki	D
pisal po načelih sodobne slovnice. Kot pravi	Grdina,	se je gramatikalna logika 16. stoletja, ki je	D
nastajali različni rezultati znanstvenih raziskav.	Grdina	dopušča možnost, da bo aplikacija teh transkripcijskih	D
Ljubljana - 110 let ljubljanske Opere - dr. Igor	Grdina,	so Deželno gledališče domači podjetniki in	D
lokalnimi pa jih je najbrž skoraj 500). Dr. Igor	Grdina	je razmišljal o zborovstvu kot obliki meščanske	D
Prvi avstrijski damski kvartet. Tudi	Grdina	je ugotovil, da se je slovensko zborovstvo dokaj	D
Maribor 2003, (Nova znamenja; 5). Kolumna - Igor	Grdina	Kaj je z veliko ljubeznijo?	D
izvirniku: Luigi Prividali) sta vzorno prevedla Igor	Grdina	in Petra Testen.Objavili so ga v opernem listu	D
predstavniku založbe Litera iz Maribora. Dr. Igor	Grdina	je za ogrevanje postavil trditev, da literarna	D
06.16 KULTURA.TXT:24233 . / Kolumna - Igor	Grdina	Očaranci z močjo	D
razpravljalcev, celo večine njih več kot korektne; Igor	Grdina	je tako smiselno že na začetku opozoril, da	D
Breda Pogorelec, dr. Rudi Rizman, ddr. Igor	Grdina,	dr. Vladimir Klemenčič, dr. Aleksandra Derganc	D
sacer II, 1, Seuil, Pariz 2003. Kolumna - Igor	Grdina	Slovar	D
pridružila dva člana Foruma za levico (Rožana	Grdina	in Franco Juri).Iz portoroškega središča so	D
Mojca Kumerdej Kolumna - Igor	Grdina	Žensko stoletje	D
Evangeličanske cerkve v Prekmurju, dr. Igor	Grdina	pa je govoril o zgodovinskem odnosu slovenskih	D
evangeličanski cerkvi v Prekmurju, prof. dr. Igor	Grdina	pa o odnosu slovenskih evangeličanov do evangeličanov	D
odgovore na svoja vprašanja. Kolumna - Igor	Grdina	Znati se mora!	D
10.06 KULTURA.TXT:25209 . / Kolumna - Igor	Grdina	Sfinga brez uganke	D
Jela Krečič Kolumna - Igor	Grdina	Če ti je ljubo, smeš ...	D
so, recimo, Stane Granda, Jure Perovšek, Igor	Grdina	in vrsta drugih mladih zgodovinarjev; tudi Peter	D
Blaž Lukan Kolumna - Igor	Grdina	Mentalni ekosistem	D
njegovega upora nemštvu (gost bo zgodovinar Igor	Grdina)	. M. Vo. Avdicija in delavnica koreografa Iztoka	D
obuditev sta se odločila Zdravko Hribar in Igor	Grdina,	ki sta pred leti z velikim uspehom že postavila	D
D. Borum kot antifeministično satiro, Igor	Grdina	in Kozma Ahačič pa sta ga posodobila, saj nekdanji	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani