nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Toda čeprav je tema strokovna, avtor dosledno sledi - prav tako v Predgovoru zapisanemu - prepričanju, da je zgodovina nekaj, kar zadeva »vse in vsakogar«, ne le zgodovinarje: metodološko vsebino podaja jasno, nazorno, povsem razumljivo tudi za laika.
Grdina v svojih razpravah načenja mnoge zanimive podteme. Opozarja na nekatere bipolarnosti, na primer med razkrito in (še) ne razkrito zgodovino, dejansko in potencialno zgodovino, individualistično-personalističnim in družbeno-strukturalno-kolektivističnim zgodovinopisjem; pokaže na pomen spomina za zahodno koncepcijo zgodovine (in obenem poezije); zgodovino definira kot »opis in razumevanje človekovega sveta v času«, »tek časa« kot »glavno značilnost ali lastnost časa« pa domiselno navezuje tako na gibanje kot na nenasitnost (»tek« v pomenu »apetit«; Borges je v mnogih svojih besedilih čas med drugim definiral kot »tigra, ki nas požira«, to pa ob misli na znano Heraklitovo metaforo
o reki; zanimiva korespondenca je, da Grdina prav na tem mestu - čeprav s povsem drugačno asociacijo - enako navaja Heraklita); o času izzivalno ugotavlja, da ni obvezno vodilo zgodovine, temveč le izbrana možnost, itn.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani