gomilo (146)

nasêlite ptičice vé, Iz srca cvetíce mi klíjte,	Gomilo	preprézite, kríjte!« »Stoletja pod zemljoj že	A
življenje ugasne nam bedno, tožil bo duh nad našo	gomilo,	tožil bo svetu naprej in naprej ... Bilo je, kot	A
prebiti, predno v črno zemljo gre? In ko leže pod	gomilo,	ali misli, čuti kdo, kaj je mislilo, čutilo	A
dolgčas, hladnost, zopet smeh. Ta in oni čez	gomilo	stopi ‒ kdo se meni kaj, kaj; je mislilo, čutilo	A
cvetic, kar jih rodi pomlad, na tvojo ljubljeno	gomilo	položil vencev bi obilo, razsvetlil jo kot bajen	A
veselicam opominja me nad ostre zime cvetnato	gomilo?	‒ ‒	A
solzo te pobožno mlada žena porosi, možu na	gomilo	tožno z bledo roko položi. Ali steblo ti prelomi	A
skoro zasije ti zlati vek nad zabljeno mojo	gomilo!	‒ Moja daritev Ko vlekel bi na svojem gradi	A
srcé še bije zvésto, al morebit′ pod hladno spi	gomilo,	al premagávec mu je vzel nevesto, al živa, al	A
bilka se na polju; vse je tiho kakor pod	gomilo	... ”Ali vidiš tam bleskèt orožja, ali	A
brezovjem ihti, med drevoredom, pod listnato	gomilo	sojenice ; v blodnjaku korenin veni z decembrom	A
Da bi govoril mi s solzó: Pod hladno mirno tu	gomilo	Počivaj trudno ti sercé; Saj dókler moglo si	A
zemlje kras je pilo, brez upora bo zaspalo pod	gomilo.	Mislim bo polet zabranjen tja v višave mrtve	A
PRIJATELJU (Ivanu N. Stresu) Kako bi zabil to	gomilo	kjer blago tvoje spi srcé, ki mi brezmejno vdano	A
je kos plošče ali kamna, ki ju postavimo na	gomilo,	poskus, da se zavarujemo pred človeško pozabljivostjo	A
mora biti tukaj!« Ustavila se je pred zapuščeno	gomilo,	ki je imela šepast križ nad zglavjem in je bila	A
popravljal gladke bele kamenčke, ki so obrobljali	gomilo.	Tonetu, ki je bil zapazil, da sta šla otroka	A
Soseda Gričar in Gostič sta še popravljala novo	gomilo	Korbinovo. »Dobro smo zagrebli,« je dejal Gričar	A
porušeni dom svojih prednikov, obiskal zapuščeno	gomilo	svojega očeta in si ogledal vse ljube kraje	A
še bije zvésto, al′ morebit′ pod hladno spi	gomilo,	al′ premagalec mu je vzel nevesto, al′ živa	A
pristorijo, kar so zamudili. Skrbno počejajo	gomilo	in ne odpustijo si grobosti, da se razmahnejo	A
premaknil z mesta; vsakega je vrgla na gnojno	gomilo.	»Bes te lopi!« reče eden in drug.	A
temeljito pokopan; divji bršljan mu preprega	gomilo,	kjer počiva in čaka sodnega dne in vesoljne	A
zoper Ante in namesto gradišča dobiš krtovo	gomilo	in namesto sestre Ljubinice ženo garjavega kozarja	A
smo jarek s trupli.« Radovan se je ozrl na	gomilo	in vzdihnil: »Morana!« »Kje je Iztok?«	A
na katero je sicer navalil razkošni palatinec	gomilo	prekletstva in sovraštva, pa je ni ugasil.Kakor	A
pred davnimi leti. Ko je oškropila njegovo	gomilo	z blagoslovljeno vodo, omočila palec ter se	A
se mi je zdelo od začetka: zavaliti kamen na	gomilo	svojega življenja in živeti dalje, vračati se	A
siromašno oblečena. Ko je domolila, je položila na	gomilo	ponižne cvetke, kakor jih je bila nabrala spotoma	A
Jutri zgodaj pojdem na pokopališče, da vidim ono	gomilo.	Ne bilo bi lepo, da bi ostala brez spomenika	A
jih je Maslin umoril, kdo jim toči solze na	gomilo?	In da bi se spokoril?	A
svetu slavo rodoljubovo ter položil lavoriko na	gomilo	njegovo?In kjé je življenjepis, kjé so opisane	A
ubili tudi spomin njegov; razorali so njegovo	gomilo,	da bi ne pričala najmanjša travica o njih sramoti	A
njegovem srcu. Trudil se je, da bi nasul visoko	gomilo	na grobove.In že je rasla trava na gomili, nikoli	A
je pozabljena za zmerom, pokopana pod težko	gomilo.	Razmakne se gomila, ura bije, ki je odbila zdavnaj	A
je bila radost v njem, kakor plapola nad črno	gomilo	pohlevna luč, predno ugasne. Ko je stopil	A
sanjam, hudemu spominu sem verjel... Grobar, nasuj	gomilo	za hišo visoko, nasuj jo do neba ...Nasuj, grobar	A
bilo do tiste noči, je pokopano, leži pod težko	gomilo	in se bo vzbudilo šele na sodni dan.Kakor da	A
umrl, Jurčič mu je postavil lep spomenik na	gomilo.	Ne več polišinelov -- ljudi, žive ljudi drži	A
Umrla! Zakopal sem jo v velik grob, nasul nanj	gomilo	do neba!“ ”Samo na obrazu se ti še poznajo	A
obrazu se ti še poznajo sledovi ...“ ”Pomisli:	gomilo	do neba!Opravilo je bilo naporno in če mi je	A
zadosti daleč? Kaj nisem nasul dovolj visoko	gomilo	na svoj grob?Ali je bilo naključje, ali je bila	A
vrata v blagoslovljeni hram, kjer je pod težko	gomilo	spala svetnica mučenica. Pet let sem ostal	A
Pokliči me, o mati, samo zašepeči, zavzdihni pod	gomilo,	pa te bom slišal! Hodil sem med križi, kameni	A
nepozabljeni, na vekomaj ljubljeni materi ...“	Gomilo	je bil porastel visok plevel, križ leži v njem	A
tudi ona, vzravnala se je in je klečala pred	gomilo,	on je še ležal in se je smejal. ”Zakaj nisi	A
bodo zakopali, nasuli na rakev težko in visoko	gomilo	in da nikoli več ne bomo videli njenega obraza	A
travo in nerazcvelimi belimi rožami. Pod to	gomilo	so položili pred davnimi leti njegovo mater	A
krvi ni bilo v njem. Tako so nagomilili silno	gomilo,	pač seženj visoko.Potni in trudni so stali pogrebci	A
za mrtvašnico! Prinesite ga in ga položite na	gomilo!	“ Šli so pogrebci in so prinesli velik in	A
kamen in so ga zavalili . / . / stran 122 . / na	gomilo,	tako da se je usedla za ped globoko.Župnik se	A
tako krepak, da bi s svojimi pleči razmaknil to	gomilo,	odvalil ta kamen ?“ Cerkovnik se je umaknil	A
obraz. Postal je še, še enkrat se je ozrl na	gomilo.	”Počivaj v miru, popotnik, in privošči počitka	A
pomislil na trdne, poštene žeblje, ne na silno	gomilo,	tudi ne na težki kamen ...O, prijatelja, lahko	A
Jutri, res, jutri že jih navalim še dvoje na	gomilo!	“ Sedel je za mizo in je pil.	A
Oglasila se je polnočna ura, župnik se je ozrl na	gomilo.	Narahlo se je zganil kamen, zazibal se je na	A
spomenik od mramorja; tudi rož ti nasadim na	gomilo	in ograjo napravim okoli ...Daj, vrni mi ime!	A
v mrtvašnici, dišal je že...“ ”Pa zakaj tako	gomilo?	Zakaj tak kamen?“	A
Kdo je imel opravka tam?“ ”Kdo bi rahljal	gomilo,	prelagal kamen?Vprašaj le tistega, ki leži tam	A
Ali je človek tako krepak, da bi razmaknil to	gomilo,	stopil iz groba?Ali sem ga dobro zabil?‘	A
mu našel groba. - Kaj mu niste postavili na	gomilo	lesenega križa, ne napisali imena in letnice	A
snel klobuk in se zagledal na davno poraslo	gomilo.	Zaječal je: »Mati!	A
laže pogoltnil laži, s katerimi hočeš onečediti	gomilo	materi moji!« Malec si obriše mokri obraz in	A
človeku, ki je z zlobno roko oskruniti poskušal	gomilo	najčistejše ženske, ki je kdaj hodila pod božjim	A
hotel zdaj in zdaj poginiti ter pasti navzdol v	gomilo,	v kateri spi vsa priroda smrtno spanje.Vidiš	A
ter izsula iz svojega naročaja cvetje na malo	gomilo.	»Tiho, da ga ne prebudimo!	A
pod težo sneženo. Sneg je pokrival tudi malo	gomilo.	Ali glej ondi v zidu svetlo ploščo in na njej	A
ulegla v grob, nego je ugledala tebe, ki ji zdaj	gomilo	skruniš ter Boga, katerega te je ona ljubiti	A
Groba niso zaravnali.	Gomilo	so mladenke bogato obsule s cvetjem. Po smrti	A
poleg njegove matere Jezerne Rože. Za njegovo	gomilo	ni bilo nikjer več cvetja. Noč je premagala	A
bo hodil nikamor drugam po nasvete kakor na	gomilo	svojega očeta.Kosti belega bobra še zdaleč ne	A
ničesar.’ ‒ Potlej nakopiči nad zaklad ogromno	gomilo	samih črnih skal ‒ ne vem, od kod jih je vzel	A
dotakniti se ga ne smete.« Takoj sta videla grmadno	gomilo	črnih, neredno nametanih skal in pod njo v močno	A
tudi to nič ne de. Spal boš tedaj pod hladno	gomilo	in najsi na nji zanamci razgrajajo še toliko	A
Dejal jih je v tri kotle in zaril v »Bratovsko	gomilo«	pod krste Blagnetovih sinov.V starih časih tatovi	A
starinokopa P., da nam bo razvrpal in preiskal	gomilo.	Ako se najde zaklad, si ga razdeliva s Hudolinom	A
njegovo slavo, da je moral leči tako rano pod	gomilo.	Stalno vrednost v naši literaturi ima njegov	A
tam kmalu dvigala visoka gomila. Zadelal je	gomilo	s črno prstjo, ki jo je našel v bližnjem gozdu	A
lepo kot nobeno ravšje po širnem svetu. Vso	gomilo	pokriva, da se Kekec kar čudi.Vsak teden pride	A
čez ogenj, vse hitreje in vse višje nalagajo	gomilo,	plešejo z medvedovo glavo, eden si natakne še	A
»Kaj pa je to?« Podol se spotakne čez	gomilo	stisnjenih kvadrov, ki so videti kot temni briketi	A
o črnstvu z Joejem Ayido, nejasen spomin na	gomilo	ruševin, ki jo je podobno kot številne druge	A
naslednjem verzu iz pesmi Županja hči: "Zeleno	gomilo	/ senči drevodvojka, / dve sta spodaj debli	C
Svetlane Makarovič, s Srečkom Rijavcem in njegovo	Gomilo	in desetnico ter še posredno z Markom Kravosom	C
bodisi za ščitom kakega tovariša bodi za nagrobno	gomilo;	iz tega kritja se v primeru poraza niso mogli	C
po najdiščih Malega Balatona zaključujemo z	gomilo	Sávoly-Babócsa, ki jo je v devetdesetih letih	C
oblegane v Sloveniji. Med Središčem ob Dravi in	Gomilo	pri Kogu je vse polno gričev, poraslih z vinogradi	D
vse gre«. In se potem pač zgodi, da na isto	gomilo	pahnejo ilegalce & lepotne operacije, begunsko	D
cvetje, ki ga kdo od obiskovalcev položi na	gomilo,	skrito sredi košatih poljanskih smrek. Oče	D
noči je ubijalska četa nagrmadila kadavre v	gomilo,	v kateri je bilo prek tisoč krav.Policisti so	D
slovesnostmi, ki spadajo k pogrebu, naredimo majhno	gomilo,	postavimo znamenja z generalijami...»Po kratkem	D
položila v jamo. Sama jo je pokrila z zemljo in na	gomilo	posadila umetne rože, ki jih je pokapala z medom	D
Trebnje - Na cesti med Mirno in	Gomilo	se je včeraj nekaj čez polnoč zgodila prometna	D
Jože Pojbič Arheologi odpirajo doslej neznano	gomilo	Murska Sobota -	D
domačini opozorili na doslej še neevidentirano	gomilo,	na katero bo segla razširitev avtocestne trase	D
vinogradi skozi Sebeborce, Andrejce, Fokovce, Vučjo	Gomilo	in Tešanovce.Poldnevna 22-kilometrska proga	D
kako zagrebli, kaj so potem naredili s tisto	gomilo.	In v tej državi, ki se tako samovšečno ozira	D
ne uporabil bombe, katere namen je pokončati	gomilo	nedolžnih ljudi - ne v Oklahoma Cityju, ne na	D
Rjaveča streha iz valovite pločevine ščiti	gomilo	pred dežjem in soncem.Nekaj metrov proč ležijo	D
skozi naselja Cezanjevci, Logarovci, Berkovci,	Gomilo,	Savce, Polenšak in Juršince. N. Š. Ward in	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani