gnoj (555)

ni srca samega; v tebi pa je - kaj bi bilo? -	gnoj!	VOGRIN: Zato ga psuješ, ker sam klečiš pred	A
pred njim. SCHWAIGER: Saj sem rekel, da je	gnoj	v tebi. VOGRIN: In ker Francka kleči pred	A
svoje smeti! . / . / stran 17 . / Kons. 5	Gnoj	je zlato in zlato je gnoj oboje = 0 0 = � �	A
stran 17 . / Kons. 5 Gnoj je zlato in zlato je	gnoj	oboje = 0 0 = � � = 0 A B < 1, 2, 3. Kdor nima	A
tekel sem le, kar sem mogel, v parno al′ za	gnoj.	Tralala ...	A
podzavestno slutila, da je čas zvodenel v blato in	gnoj.	Bedasti priči, sem si mislil pod kocem in sledil	A
bodo vendarle morali rediti govedo in čistiti	gnoj	izpod krav; prav tako se ne bo dosti spremenilo	A
orjejo. V hribih kopljejo z motikami in nosijo	gnoj	na hrbtu.Tudi lazovi v pobočjih so prekopani	A
stvari. ‘Če sta sedemdeset let lahko nosili	gnoj,	bosta zdaj vendar še nekajkrat nesli kruh.To	A
lazov, kamor je očka Orel sedemdeset let nosil	gnoj	na svojem upognjenem hrbtu. Videl sem takoj	A
plevelom, oče je bil nemara grof pa ji zato	gnoj	ne diši.Božena pa je molčala in šivala.	A
bi bili videli. Tudi po njivah se je kadil	gnoj	- in kmetje so hodili z daljšimi, samozavestnejšimi	A
»Ne, niso. Lahko jih vržeš na	gnoj.	« »Lahko jih vržeš na gnoj,« je ponovil	A
Lahko jih vržeš na gnoj.« »Lahko jih vržeš na	gnoj,	« je ponovil Matic in spet zamežikal z velikimi	A
ga prav razumela, je vrgel srajco in hlače na	gnoj,	češ da niso bile več za rabo, ker so bile raztrgane	A
se boš še kdaj slekel in vrgel svoje cape na	gnoj,	te bodo karabinjerji uklenili in zaprli!«	A
vsako ceno v enem samem dnevu razbrskati ves	gnoj.	Skratka, tako se je sukal, kakor bi imel garje	A
in začel loviti dnine. Spočetka je nosil samo	gnoj	na svojem hrbtu, kopal laze in sploh opravljal	A
spovedovat, zavezovat rane, čistit človeški	gnoj	in drek.Ubogal bi, je rekel Simon.	A
začela v usta jemati vsakršno umazanijo; pljunke,	gnoj,	ki je tekel bolnikom iz ran. In vse to je obdržala	A
kakor bi bile zraščene z lopatami in vilami,	gnoj	se mu drži podplatov.Če se izkaže, da ni to	A
vleko skozi prah in kurji smrad in svinjski	gnoj,	ali se vsaj z ostrogami zatakniti ob nekaj na	A
sva jo zvrnila v grob. Včasih sem bil tudi	gnoj.	A lačna nisi bila nikoli... je vrgel dve tri	A
tam, kjer se je koža odprla, počakal je, da je	gnoj	popil štupo, in potem natrosil nov sloj štupe	A
zalegla več in je trošenje ostajalo brez učinka,	gnoj	je polzel po gubah v rjuhe in slamnjačo, tam	A
slamnjačo, tam je babica nekako tudi umrla, posušila	gnoj,	se zadnjikrat ojunačila in naspala v svoje odprtine	A
Hvalibogovski. »Vso to ogromno drevje ni drugega nego	gnoj	za zemljo.To je tudi človek.«	A
c. kr. slami, čeprav se je izpreminjala že v	gnoj.	Skočil je h Kladvičku, ga prijel za vrat, ter	A
Binder povedali. . / . / stran 64 . / In	gnoj	morate nositi z golimi rokami.« »Kaj naj ga	A
Nesel sem naročje slame, ki je bila že c. kr.	gnoj,	držeč v ustih ugaslo pipo brez pokrova.« »Hunckerl	A
navrgel pouk: »Jajci je treba doma zakopati v	gnoj,	v gnoju ostaneta štiri tedne, ne ure več, ne	A
pre . / . / stran 24 . / vidno so odkopali	gnoj.	V gnoju je pač bila buča, vsa gnila in razpadla	A
sklenili po županovih besedah. Imeli so imeniten	gnoj,	daleč je dišala njegova slava, in so dejali	A
vo za rast cerkve. V dežju in soncu pa se je	gnoj	bolj in bolj sesedal, dež ga je razcejal, sonce	A
oken, nego so okna višja prihajala in višja nad	gnoj	‒ za čevelj, za dva, za tri.Butalci pa so se	A
hitro jim je rastla iz gnoja: »Takšen je naš	gnoj	kaj smo rekli!Glejte, koliko se je cerkev že	A
zapreči koš ‒ v Butalah vse prevažajo v košu ‒	gnoj	na njivo, vino s Hrvaškega in birmance k birmi	A
daje izviren, za domoznanstvo velezanimiv znak	gnoj,	gnoj na cestah in gnoj na ulicah, gnoj pred	A
izviren, za domoznanstvo velezanimiv znak gnoj,	gnoj	na cestah in gnoj na ulicah, gnoj pred hišami	A
domoznanstvo velezanimiv znak gnoj, gnoj na cestah in	gnoj	na ulicah, gnoj pred hišami, od slikovitega	A
znak gnoj, gnoj na cestah in gnoj na ulicah,	gnoj	pred hišami, od slikovitega Iga torej, znamenitega	A
se ji prikrito rogajo: Gospodična, ali greste	gnoj	kidat?Gospodična, prašiči krulijo, lačni so	A
šla zaradi motene posesti. Civha je bil peljal	gnoj	na njivo in je prazni voz tako obrnil, da je	A
najin sin in ne njen ‒ ali naj vse žive dni	gnoj	kida in krave pase?« Čevljar je pritrdil: »Midva	A
druge, kako prijazno se mu je zdelo pri njih! Še	gnoj	mu je dehtel in se je lotil vil in ga kidal	A
da bodo v prid seljaku in bodo od sebe dajali	gnoj	‒ gnoj da je seljaku poglavitna reč, koj za	A
v prid seljaku in bodo od sebe dajali gnoj ‒	gnoj	da je seljaku poglavitna reč, koj za zveličanjem	A
bo omehčal in pregrizel in se ti bo pocedil	gnoj,	da bo veselje! In obliž iz čebelnega voska,	A
neutolažna vdova, kaj bi z njo, ali jo naj vrže na	gnoj	ali naj zanjo tvega stroške pogreba. Resnično	A
šota, pa šota ni bila, omaka je dehtela kakor	gnoj,	pa gnoj ni bila; in si je trikrat naložil zvrhan	A
šota ni bila, omaka je dehtela kakor gnoj, pa	gnoj	ni bila; in si je trikrat naložil zvrhan krožnik	A
preobložilo naporno delo v hlevu: kidal in odvažal je	gnoj,	nastiljal listje, praprot in smrečno sekanico	A
razpelo ližeš, tvoje misli pa so kakor mlaka in	gnoj	in smrde do neba!Delat, kanalja, delat!	A
narod duhovniku, da bi mu kidal ob delavnikih	gnoj	in pometal ceste ob sobotah. Tisti navadni človek	A
tvojega greha; če je bilo strohnelo, razsulo se v	gnoj,	priča praprot na gomili, kdo da si.Priča in	A
”Gudula, naprezite! Peljite	gnoj	na njivo.“ Hlapec se je smejal izpod kozolca	A
Hlapec se je smejal izpod kozolca. ”Gudula,	gnoj	boš vozila!“ Vrnila se je v vežo, šla je v	A
poštovanja... Čudno je, kako se navadi človeško telo na	gnoj	in blato. A na skrivnem se je moje srce stresalo	A
in odprtim nosom mimo gnoja in pravi: ”Saj ni	gnoj!	To je koristna tvarina, kmetu v prid in blagor	A
sfrfota s perotmi, pa mu je premajhen rodni	gnoj	...Pogledal je malo na ono stran hriba in že ne	A
najbolje, da živi zmerom v istem gnoju. Zakaj vsak	gnoj	smrdi, najbolj pa od začetka; pozneje se ga	A
ulicah, je ugledal človeka, ki je prekidaval	gnoj	za cerkvijo.Čokat starec je bil s širokim, zagorelim	A
Tudi vi, mladi fant, tudi vi boste še kidali	gnoj!	“ ”Kaj ni druge rešitve?	A
gnusa in srda izžeto, se bo zavalilo naposled na	gnoj	... Zavzdihnil je; ob tisti uri si je zaželel	A
spomnil, kako ga je videl nekoč, ko je prekidaval	gnoj,	golorok, v visoko zavihanih hlačah in noge zavite	A
kakor da bi si mislil: ”Kaj me briga! Naj smrdi	gnoj,	če se mu zdi, da ne more drugače!“Samo dacar	A
listom od te lepe rože, dokler bi ne zalučila na	gnoj	krvavega ostanka.Tega ne maram, glej!	A
hleva ne, da bi bil legel med živino, na topli	gnoj.	Ni ga v tej dolini, o Gregor, ki bi imel hišo	A
če ugledamo nesnago na cesti? Pometemo jo na	gnoj,	pa ne letimo za voznikom in ne kričimo: O kobila	A
rdeče obrobljene, dušilo jo je ihtenje. ”Na	gnoj	jih pomečem, te rože ... na smetišče!“ je vzkliknila	A
misliš, da sem te žalil, pahni mene samega na	gnoj,	ali na smetišče!Kaj pa so ti storile hudega	A
Oboje, sovo in podgano, je zagrebel hlapec v	gnoj.	Vsako noč opolnoči se oglasi strahotna posmrtnic	A
”Potem je torej boljše ... Pustimo	gnoj,	naj smrdi in pojdimo svojo pot -“ Bajt je	A
bogastvom; vzeli so mi vse in so pometali na	gnoj,	tako da nima zdaj nobeden nič. Hiacinta	A
usmili, se ne bo dopolnila v banalnosti! Ves ta	gnoj,	ki sem ga bil natovoril pred svojo bajto, ne	A
doli leži ena. Neža jo je menda vrgla davi na	gnoj.	« Starec je oživel.	A
viknil: »In Neža, praviš, Neža jo je vrgla na	gnoj!	« »Seveda,« je odvrnil Anže, »kaj pa	A
kakor prebudil, hotel zavpiti in bruhnil kri in	gnoj.	Mati ga je nagnila in rekla lahko, kakor da se	A
sacrum5, ki so ga ljudje zmislili za laški	gnoj.	Pa še velike besede je dal Bog in male, odroke	A
delom do večera, pozno v noč. Videla sta rane,	gnoj,	blato in kri, smrt in obup in stoteri smrad	A
se začel preoblačiti praznično. Mrmral je: »	Gnoj	gnusni!Mene boš tožit hodil?	A
in zdravo. Če mora razpasti in se razteči v	gnoj	in gnus, Tvoja volja, Nesmrtni!Le s čim je zaslužila	A
je bilo v grlu odprlo, da je bruhnila kri in	gnoj.	Pa me je tedaj obšla taka gorečnost, da sem kar	A
pobiraš po voznikih pa na svojo njivo nosiš?« »	Gnoj	je gnoj,« je dejal mirno Lapajne.»Saj je voda	A
voznikih pa na svojo njivo nosiš?« »Gnoj je	gnoj,	« je dejal mirno Lapajne.»Saj je voda, da se	A
dejal ata, ko smo s podvojenimi močmi vozili	gnoj	v maline.Prešern je ves čas govoril, da maline	A
pokazal fige. Že res, da mi je tekel več dni	gnoj	po cevčici iz mehurja, že res, da me je peklensko	A
je zabela potem znova trosila, kakor se trosi	gnoj	s kupa na njivici. Z veliko slastjo	A
njega napelješ, pa imaš sena, da se od njega	gnoj	dela!Ta travnik sam je tri tisoč vreden.	A
In vozi se kakor grof! Včeraj so konji še	gnoj	vozili na njive za špitalom, danes pa vozijo	A
se valja po denarjih in da bi jedel konjski	gnoj,	če bi ga želodec prenesel.Tako skop je!«	A
denar zložiti v kovčke in ga varno zakopati v	gnoj,	tam daleč pod Gorjanci.Pa obiskati Matjaža,	A
Najlepše bíli poganjajo ondod, koder se raztresa	gnoj,	« je Linhart tiho dejal in se smehljal.	A
Tudi okoli hiše je navlake, da nikoli tega ...	Gnoj	je raztresen kar pred hlevom; jarem ima zlomljeno	A
drevje, da bi rodilo dobro. Oba hlapca sta	gnoj	vozila na njive, Kopič ga je silovito trosil	A
kakor bi jaz pšenico vsega letošnjega pridelka v	gnoj	zakopal. Saj je tak človek, dasiravno dosti	A
so bili tako bogati, da so se bali tatov in v	gnoj	pred svinjskim hlevom denar v mehovih zakopavali	A
Naročil mu je: »Kadar bo skopnel kajžarski	gnoj,	boš kar kmalu gnal v Reber.Nekaj pa le živina	A
prenočevati v ovčjaku. Izkihali bi obadove ličinke v	gnoj	in ta zlodejev zarod bi se zaril in naprej redil	A
kdaj nikogar ne bo na dvoru, da pogledajo na	gnoj	in poiščejo črva ali vsaj napol prebavljeno	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani