gluh (470)

z obema rokama seže v lase. VOLODJA: Si ti	gluh?	Vprašal sem te, če znaš kak vic?	A
FRANC zakriči: Ne kričat, prosim. Ker	gluh	pa nisem. Trkanje po vratih, vse močneje	A
ANDREJ (trdó, nesrečno): Le kaj ... Premor,	gluh	kakor noč, potem veseli otroški glasek.	A
skromnim glasom; divjosti Tybaltove ni ukrotil:	gluh	prigovarjanju, je z ostrim jeklom napál Mercutijeva	A
takó strogó, da žal vam bo za zmirom te izgube.	Gluh	sem za vsako olepšavanje; ne jok, ne prošnja	A
več dobro vsega, a vprašati nečem rad; star in	gluh	sem, in mladi ljudje ne odgovarjajo z veseljem	A
hočeš, ker starec je popolnoma slep in na pol	gluh.	KUPEC Da vidiva.	A
svati nerodno drží. Na desnem in levem ušesi	Gluh	mlinar je stari močnó, Na ves glas poklanja	A
posmehi vara, v iskrenosti si svoji slep in	gluh,	dokler te bridko čas ne razočara. O, kolikrat	A
jih imeli demoni rasti. Približal sem se kot	gluh	in nem.Kot slep in brezupno učen. Brezveren	A
vsak dan Boga prosili, pa ni slišal, bil je	gluh.	Suša nam je vse pobrala, sámo slamo smo poželi	A
bil predrzen - vpil ni kot vrabiči. Da je	gluh	in nem, so rekli drugi ptiči. A nocoj, ko v	A
iz doma sirote podiš, za solze njih slep in	gluh	za njih stoke, nekdaj izženó iz tvojih hiš in	A
prikaži: Glej svet je prelep, življenje sladkó, si	gluh	in si slep, če ti je grenkó. Zatorej srce le	A
mestu« in tako naprej ne sliši več. Slep in	gluh	je za okolico, vsa čustva so mu zedinjena v	A
besede, pri vseh zdravih čutih gluhonem. Da,	gluh	in nem.Gluh ob Rezi in ob Srečku.	A
Da, gluh in nem.	Gluh	ob Rezi in ob Srečku.Vsa leta gluh za Milka	A
Gluh ob Rezi in ob Srečku. Vsa leta	gluh	za Milka s stricem, ki pravi kokodé fašistom	A
pokliče k večerji, kako naj bo z njo? Še zmeraj	gluh?	Še zmeraj nem?	A
ostro rekla Temnikarica. - Ali slišiš, ali si	gluh?	- Slišim! - je mrko prikimal Temnikar	A
neprimernega odgovora. »Le zakaj sem danes tako	gluh?	« se je vprašal z grenkobo.»Zakaj se ne morem	A
Sunkovito je stresel glavo, češ saj vendar nisem	gluh,	a voda se ni oglasila.Začudeno se je zastrmel	A
jemlje na jezik, ta je, ... ta je v srcu slep in	gluh	... ta sploh nima srca ... ta je revež in trpin	A
trikrat večji kakor v resnici. Toda strašno sem	gluh	in trd, kakor bi bil iz lesa.Tudi moja roka	A
cigareto in grem počasi proti mizi. Še sem ves	gluh	in trd, pa vendar vse vidim.Vidim svetle steklene	A
dvignil glas: - Andrejc, ne kriči, ker še nisem	gluh!	In nikar se ne upiraj.	A
ded od strani pogledal in zagrmel: - Ali si	gluh!	Skočil sem v kuhinjo po mamo.	A
/ Kadar mu je nekaj šinilo v glavo, je bil	gluh	in slep za vse drugo, tudi za ženo in otroke	A
Ravničar pa se še ozrl ni, kakor bi bil slep in	gluh.	‘Zdaj boste videli’ je vrgel dedcem in se naglo	A
ajrazličnejše bičevnike in palice. Pastir, ki je bil	gluh,	se ni zmenil zanj; žvečil je tobak, bzikal rjavo	A
ugnati. Mož je šibek in star in tudi popolnoma	gluh	je. Pravijo, da od Srečinega	A
Ali slišiš?« »Saj nisem	gluh!	« zarjove Drejc, ne da bi se ozrl, in vrže sekiro	A
popil na neizmernih ravninah oceanov, na pol	gluh	zaradi daljnih rjovečih viharjev, ki sem jih	A
tudi svoje srce: postal je trd in okruten.	Gluh	je za vse sladke besede, slep za vso lepoto	A
nič in nič, kakor da se ne zmeni, kakor da je	gluh.	Tinč pa je še posebej molil.	A
psovk. Toda Žuželjč se ne gane, kakor da je	gluh.	Pač pa je to vpitje zganilo poštarja, ki je priropota	A
nasloni na klop. Najbrž je tale naš prijatelj	gluh,	rečejo zadaj.In se hahljajo.	A
so nevarni zvoki. V celici bi bilo dobro biti	gluh.	Pravijo, da gluhi nimajo morske bolezni.	A
očetovi smrti. Živel je svojemu delu, slep in	gluh	za dogodke in marnje po vasi.Da ga ne bi včasih	A
nečimrne malenkosti zgubil, tako da si za vse drugo	gluh	in slep.Celo dopoldne se že vrtim in obračam	A
kaj bi še storili, niso vedeli, ko je bil oče	gluh	za vse njih besede in prošnje. V pritličju so	A
v glavo. Kar tebi ni mar, za to bodi slep in	gluh	in molči kakor skala.Le jaz sem tvoj gospodar	A
bil, kakor ga je gozdar prvi dan poučil, za to	gluh	in slep. Neki dan gre Tone zgodaj iz grada,	A
je oživel Bážika. Jaz pa sem mislil, ga je	gluh	in slep. Tudi jaz sem tako mislil, ki nisem	A
Morda je brat prisluhnil violini in je bil	gluh	za sestrine krike! Morda je ‒ kot so bili prepričani	A
Pojma nimaš o ničemer! me je pahnil z denarjem.	Gluh	si bil in gluh ostajaš! me je odganjal z dvorišča	A
ničemer! me je pahnil z denarjem. Gluh si bil in	gluh	ostajaš! me je odganjal z dvorišča kakor potepuško	A
je pomislil. Takrat je bil slep in nezaveden,	gluh	za cmokanje vode v posteljici, top za lepljivost	A
jezik za zobe! Moj svet je ta, da hodiš slep in	gluh	po Bosni, ako pa tega ne moreš, si vsaj zaveži	A
kaj govori. Kdor hoče imeti mir, naj bo nem in	gluh.	To bi imel mnogo posla, ko bi moral zlesti vsakemu	A
tako se mi je zdel upadel in medel. Slep in	gluh	za vrvenje na ulici je šel mimo mene, zroč v	A
Kaj?« Marica je povesila oči. »Jaz nisem	gluh	in besedo precej razumem,« je dejal in dromljal	A
»Žerjav, slišiš? Žerjav, ali si	gluh?	« Zdaj se mu je Žerjav vendar oglasil.	A
Jaz ne! Ali si nemara	gluh?	O društvenem predsedniku govorim, ta ima take	A
Sedaj me ne moti več, odkar sem nekoliko bolj	gluh.	Zastran mene lahko Leonora ustreli s kanonom	A
izbranih besedah in je škoda, da je moj žep	gluh.	Toda je dečko skavt in je previden in je govoril	A
sama kapljica vode!« Stene gluhe, dežek zunaj	gluh.	»O, dežela Koromandija, zakaj si me zapeljala	A
in v dolgih skokih zbežal po ravnici. Lisko,	gluh	ko tnalo za gospodarjeve klice, seveda za njim	A
je stopil predenj hudobček. »Saj menda nisi	gluh,	gospodek!« je odstavil ovčar piščalko in se	A
ovčar piščalko in se mu poredno smejal. »Nisem	gluh,	zato sem slišal, kako lepo žvižgljaš, in sem	A
prijel Hudobin za uhlje. »Prav zares in boš	gluh	kakor bukovo tnalo.Zato ti svetujem ‒ ovčar	A
zastavil drugič. Zato ga je Luka sunil: »Kaj si	gluh,	kali?« »Gluh, kakopak!	A
Zato ga je Luka sunil: »Kaj si gluh, kali?« »	Gluh,	kakopak!Le kako moreš po taki žalosti koj trobezljat	A
mečem. V nekaj trenutkih je bil trg prazen,	gluh;	drhal se je nenadoma poskrila, kakor je bila	A
Toda Azbad je živel od same ohole strasti.	Gluh	je bil za prošnje. »Bojazljivci!	A
upognili in mu izpili kri, da je bil nem in	gluh	za vse, kar se je godilo v gradišču.Ko je začul	A
.. Če ne, bom atu povedal!" "Misliš, da je	gluh?	!... Ná, pa se zadavi z njo, sinček cekinček	A
je treba samo nekaj treskic za podkurit! Si	gluh,	ali kaj?" "Ja!	A
»Cene! Si	gluh?	!Tine je pod avtom!«	A
njihovih žepih je kraljevala suša, oče je bil	gluh	za vsa prikrita in neprikrita moledovanja, kaj	A
drugače, vse bolj . / . / stran 40 . / razločno;	gluh	sem bil, le v sanjah sem poslušal zamolklo šepetanje	A
svoje, kolikor morejo naglas, on pa je nem in	gluh,	jeskrit pod krtino.Če bi izginil brez sledu	A
In potrpim samo radi tebe, a ti si slep in	gluh.	A meni je to hudo,« je zastokala.	A
je vprašal še trpkeje in v isto smer: »Ali je	gluh?	Vprašal sem, če razume nemško.«	A
Ne veš nič? Ali si	gluh?	Povej, kako je to!	A
bil brez tebe posurovel v prepiru in jezi, ves	gluh	za pesem in smeh.Pa si ti, Lucija, moj smeh	A
Vrban in Mrak sta vstopila. Pa še Vrban je bil	gluh.	* Župnik Štefan in Mohor st	A
Ne poznam te, ne slišim te! Zakrament ni	gluh,	vsegamogočni Bog ni mrtev.« Pa mu je	A
znal. Tudi starejšemu sinu ni mogel, ki je bil	gluh	in nem. Tone in nemi brat pa sta se dobro umela	A
Mels iz rodu Colloredov. Stari Jakob je bil	gluh	in se je zato kaj glasno posluževal brata kot	A
Golja, »da mi nevesto skrivaš, sem rekel, ali si	gluh?	« »Nisem,« je rekel Božič, »kar v cerkev pojdi	A
ljudje vzdignili za pravico. »Hudič, ali si	gluh?	« je zaklical Skoračnikar jezno. »Od kod si?	A
»Tri!« je tulil Danijel. »Ne bodi	gluh!	Nikoli nisem drugače govoril!	A
»Hoj, štonglajtar! Urban! Vraga, saj nisi	gluh!	« je kričal Martin Topolščak, zidar iz Kravje	A
izbrala nevesto?« vpraša Prešeren. »Saj nisi	gluh,	ko vendar že celo večnost o njej govorim!«	A
»Cela senožet se jih pase! In pastir je pol	gluh,	pol slep!Nekaj dni bomo živeli kot Judje v Egiptu	A
bil slep na levo oko, »premotim ga tako, da bo	gluh	in slep!« »Ti prerok na skali,« se je obrnil	A
ta ni bil onemu pokoren: Matijec, ker je bil	gluh	in dostikrat ni slišal, kaj se mu veli, ampak	A
stara leta ni nehvaležno pozabila, bodi Matijec	gluh	ali ne bodi.Tiho sta si tedaj nazadnje vsak	A
po komatu. Gospod se domisli, da je voznik	gluh,	prime ga za ramo in ponavlja glasneje svoje	A
»Beži, beži! Ti si	gluh	in neumen.Kdo se o kravi meni?	A
glasom, iz katerega se je dalo soditi, da je	gluh.	Kvas še enkrat vpraša.	A
Zbadal sem ga, kjer sem ga dobil.	Gluh	sem se naredil za vse, kar me je on prosil.	A
Pojdi svojo pot! Ali si	gluh,	ali ne slišiš?Ako me pograbi jeza, stolčem ti	A
zatuli krčmar dedcu na uho, Zobru pa pravi: »	Gluh	je, vpiti se mora nadenj.« »Ho, ho, ho!« razveseli	A
se človek poželenju in strasti vda, postane	gluh	in slep.Potlej zatare tisti glas, ki mu veli	A
nekaj odgovarjal; ali Črtek je bil že toliko	gluh,	da ni slišal vsega daljnjega pomenka, zato ga	A
stran 32 . / ko ne bi bil od starosti že malo	gluh,	čuti bi bil mogel že tudi divji krik vinjenih	A
Sivolasi mož častitljivega obličja bil je že malo	gluh	od starosti, zato ni popred deklice zapazil	A
tudi, kakršna je pač bila kapljica, slep ali	gluh	ure ali dneve; nisem čutil, nisem se ganil,	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani