Tone je hodil neomahljivo tisto pot, ki si jo je bil izbral po očetovi smrti. Živel je svojemu delu, slep in gluh za dogodke in marnje po vasi. Da ga ne bi včasih ponevedoma, proti volji zanesle misli v nestvarni svet in mu v hitrici počele slikati prijaznih podob neuresničenega življenja, to se ni dalo zabraniti; a kakor hitro se je zavedel, kam se je zamislil, je s trdo roko razdrl osnutek mamljivih slik, preden so se zajedle v njegov spomin.