Krivice si v brazde življenja sejal, sejal si nesrečo, sejal si kletev, te setve sad stoteren boš bral, prekletstvo tvoja bo žetev!
Kot ti zdaj iz doma sirote podiš, za solze njih slep in gluh za njih stoke, nekdaj izženó iz tvojih hiš in tebe in tvoje otroke!« Ljudje ostrmé, odrtnik se zgrozi in stresa od straha se kot trepetlika, neznančeva grožnja mu v úhu šumi kot kletev strašnà Vsesodnika.