faro (265)

Dominus Eneja je prejel za svojo slabo odo lepo	faro	in še druge mastne prebende mu vise nad loncem	A
že, od tistega dné, ko ste prišli v lepo našo	faro,	sem vas cenil; zakaj človek ste, ki posluša	A
drugi je rekel, da brez podpisov; v deveto	faro,	je rekel tretji in se je smejal. JERMAN:	A
čakam ... ker so rekli, da me preselijo v deveto	faro	... Lojzka vstane.Ne ... ne misli drugače, nego	A
gospod župnik. Vaša beseda je tehtna, ker imate	faro	takorekoč v roki: vi duše, jaz telesa.Če namignete	A
Gostje se zganejo. In če bi stopil pred	faro	in bi si razgalil prsi: ”Vaš sem, udarite!“	A
brezobziren. Kdor hoče kaj doseči zase, za svojo	faro,	za ves svoj narod, ne sme biti plah in slab	A
Bótra Znosila h krstu že vso vas ‒ Vso	faro	sem ne mara jaz: Brez botre nisem še nikól Po	A
sem ljubico že ′zbrano, pa so jo dali v drugo	faro;	kaj bom revež zdaj počel, oj, kje bom drugo	A
rabo, pojdi se učit′, v čast nam boš za celo	faro,	če ji boš ti v prid. Tralala ...	A
otroka. Njegovi stanovski tovariši, so njegovo	faro	postavili za zgled.Oče je bil nagel mož, in	A
»Hentaj, pri Dolini? Potlej imava pa eno	faro	sv. Jurija. Jaz sem pa s Strme peči pri Sv.	A
četrt ure narazen, vendar ne spadata obe pod eno	faro.	Vrhu hriba je meja fare Dolinske, kamor se Pečar	A
in k svetim zakramentom so hodili v sosedno	faro	in niti blaženstva polnim besedam škofjega poslanca	A
vsa leta, odkar stoji cerkev, zvesto branil	faro	toče in črva.Pet let je trajal verski boj, preden	A
prevozila sta že sosednjo vas, prišla v drugo	faro,	ogledovala in kupovala, toda Janez še ni mogel	A
kozarja. Po dveh letih kozarstva je šel v drugo	faro	za ovčarja.Tako je dorasel že v petnajsto leto	A
prednik je bil pred tednom že odšel na novo	faro	‒ in prijazno začel pripovedovati: »Lejte, okna	A
natanko občutil, kako je hipoma legla nad vso	faro	nepoznana, še nikdar okušena in vendar od vsakega	A
razveselila. »Kakor bi šel oklice postavljat na	faro,	tak je bil,« se je obrnila k Lojzi. »Ima pač	A
najbolj skrita; k maši bi hodila v sosednjo	faro	tako dolgo, da se Matija vrne z vojske. Preden	A
mojo posteljo in počij. Jaz grem vendar še na	faro.	Maše ne zamudim, za uro molitve, ki jo imam danes	A
čaj, ko umrješ, naj te spravlja kdor koli na	faro,	mi te ne bomo.« Ko se je še domislila, da so	A
Drugo jutro so šli Jančarjevi tako zgodaj na	faro,	da so morali vzeti s seboj luč.Nihče ni govoril	A
stranski mizici tri ženske. Vojska jih je dala v	faro	bogve od kod.Ljudje jim niso verjeli, da so	A
prime! In še preden je Silvester premeril	faro	od konca do kraja, je že vsakdo vedel, da se	A
poletni večer, ko je Silvester zapuščal rodno	faro	in se napotil zopet križem sveta.Toda tam doli	A
utrga, so ga vendar nesli botri drugi dan na	faro	h krstu.Podlogar je strogo naročil botri, naj	A
prag bi stopil, pa bi sklical vse sosede in vso	faro	in bi oznanil: Bogu bom služil in njegovemu	A
jaz pa bom vse razložil! Še jutri pojdem na	faro!	“ In je udaril s pestjo po mizi.	A
bom spoznal ponoči?“ ”Tak rajši ne hodi na	faro!	“ ”Tudi ne hodi, če si koga spoznal!“ je rekel	A
skozi vas ter me spravili v sramoto pred vso	faro	in pred mojim dekletom še posebej.Sodniki so	A
zanesljívih rokah. Prišel je v šentflorjansko	faro	nenavadno učen in razborit človek, ki vé, kaj	A
ter jo presekala kakor na dvoje ... *	Faro	osojniško je bil Bog obsul z vsemi svojimi blagoslovi	A
nego smo prej lenarili -- odkod ta toča na	faro?	Spogledavali so se, govorili so tako in tako	A
Tisto noč so se prikazale črne ptice nad to	faro	osojniško; prav dobro sem jih razločil.Ampak	A
pa bo kmalu imel . / . / stran 130 . / vso	faro.	Ali je njegova pamet bistrejša od moje?	A
VI Težka in trda noč je legla na osojniško	faro.	Kakor da je bila kuga pograbila ljudi ter povodenj	A
Kam se je napotil lump?“ ”Na	faro	k župniku.“ ”Hanca, varuj se!“	A
čemu sem prišel ...“ -- ”Napotil sem se bil na	faro,	zato ker sem mislil --“ Glas je bil tih in plah	A
Slikar je, svetnika je napravil in ga je nesel na	faro.	Župnik pa ga je pognal preko praga.“	A
nedeljskem jutru se je napravila Hanca k maši na	faro.	Daleč je bilo še sonce, ali po nebu je bila razlita	A
v mrak. Na oni strani, vse nad poljem, nad	faro,	nad holmi pa je sijalo sonce. In ko sta gledala	A
in ki sovražijo to svetlobo, razlito čez belo	faro,	čez pisano cvetočo pokrajino. Molila je z	A
še pije! Da bi vsaj tukaj pil -- pa hodi na	faro,	kakor da bi v globeli ne imeli vina!Bog mu ga	A
prikazal človek na stezi v polju, na klancu nad	faro,	na veliki cesti.Nekdo je zapel na polju, šel	A
Vesele so bile njene misli, ko je nosila na	faro	težki zavoj.Zadišalo bo po njegovi izbi vse	A
voz se je pomikal počasi po veliki cesti skozi	faro	in je ustavil pred krčmo. Učitelj jim je	A
sem prišel, predno še zazori dan, se vrnem na	faro	...Tam imam svoj kvartir pod kozolcem, ker nočem	A
ne bilo potreba. Ko se je o mraku vrnil na	faro,	je bil Kurent že pred njim doma. Andrejec je	A
stopila mednje s težko nogo in je pomendrala celo	faro,	tako da so bili črni škornji oškropljeni že	A
razleglo se je glasneje, ves zrak se je stresel nad	faro	in se je tresel neprestano kakor v skrivnostni	A
Zgodilo se je nekega dne, da je prišel v tisto	faro	Bog vedi po kakšnem naključju, mlad godec, ki	A
sovraštva, - ali prišlo je. Obé vasí spadata v jedno	faro,	v jedno občino, pod jednega župana.Zató je čisto	A
daljnih holmov in hribov; nad poljem in nad	faro	pa je kraljevala bela cerkev, ki se je gosposka	A
žalosti v moje srce, ugledam vselej tudi biljško	faro:	tenki, visoki zvonik pod holmom, med vrtovi	A
vseh slovenskih fará, pa je dodelil svetniku	faro,	ki je bila tako razuzdana in zavržena, da bi	A
Toda svetnik je iztegnil roko ter blagoslavljal	faro	od hiše do hiše in nič hudega očitanja ni bilo	A
bil v hudih stiskah, kaj da bi s to pobožno	faro.	Pomislil je po vrsti na vse župnike svoje prostrane	A
samega, da naj mu pošlje župnika za biljško	faro.	Bog je dolgo premišljeval, nazadnje je rekel	A
samega bilo ukazano. Napotil se je v biljško	faro	z veselim srcem in z mnogotero pridigo v mislih	A
V Sodomo in Gomoro ste izpremenili to lepo	faro	in na kolenih hvalite neskončno božjo potrpežljivost	A
počenjate in kako ravnate z najbolj pobožno	faro	na svetu?Prej ste nas tepli s podplati, zdaj	A
Gospod, ki me je poklical v to lepo in pobožno	faro!	V daljnih krajih sem bil, pa sem slišal njeno	A
molilo: Dodeli mi, o Gospod, da ugledam to slavno	faro,	predno umrjem!Komaj sem vas od daleč zagledal	A
okno svojih sanj, ugledam vselej tudi biljško	faro	...	A
III Nenadoma je udaril v	faro	glas, da je prišlo do sodnika Adamure pismo	A
Barjanca, sodnika Adamuro in vso prisojniško	faro;	celo cesarju samemu ni prizanesel; ko se je	A
zaklenil se je bil v svojo izbo ter je molil za	faro.	Napočil je dan svetega Rešnjega telesa.	A
procesijah ter je pogledal tudi na prisojniško	faro.	Videl je napuh županov, jezo sodnikovo, zdražbo	A
sem tudi sam rojen na Prisojnici, poznam vso	faro	kakor svojo dlan ... ali številke devetindevetdesete	A
živina! Napravimo se vsi, prepeljimo v svojo	faro	sirotnega popotnika ter mu zvonimo z vsemi tremi	A
komu piše. Skozi uro širok gozd v bližnjo	faro	nosi ta pisemca, ki romajo potem daleč daleč	A
Obiskuje jih in pije ž njimi. Da v tujo	faro	hodi, to seveda ni prav, kadar ga doma iščejo	A
Svoje žlahte pa ne pokaraš, ko prihaja v mojo	faro	pohujšanje delat in mesenost uganjat z najbolj	A
Čedajec me hoče videti, še preden je stopil v mojo	faro.	« »Saj sem rekel, da imava eno pot,« je odvrnil	A
Oznanjenja v Podmelcu. Ko je prišel Štefan na	faro,	je videl, da je tudi ta cerkev hudo razpadla	A
ko je čebljal kakor dijaček. »Najrajši bi	faro	premenjal.To bi bilo zdravo za Volčane in zame	A
navzdol proti domu v svojo rodno vas in svojo	faro.	Temen ptič je brezšumno zakrilil nad njegovo	A
vozom neki Ljubinjčan, ki se je bil priženil v	faro.	Na vozu je ležal okrogel koš gnoja.	A
je župnika Bandela z biriči uvela v njegovo	faro	in strahovala ljudi. »Za krivico, ki so mi jo	A
Zato bom odšel... Škof so mi obljubili	faro	v Gorjah...Ravno toliko stran, da ne bom imel	A
namreč tudi po katastru spadal pod občino in	faro	Dovje. In tako sem se v avgustu leta	A
zapisano za zmeraj. Zdaj, ko sem imel dovško	faro	z vsemi pomembnimi stavbami kolikor toliko urejeno	A
predvsem zato, da se ve, da spada pod našo, dovško,	faro!	« Ko sem imel pripravljen kip in vse	A
načrtih pa sem imel tudi svojo elektriko za vso	faro.	Da nisem le sanjaril, lahko potrdita	A
velika birma. To je že tako velik praznik za vso	faro,	mi pa smo jo skušali združiti s še eno veliko	A
govorila, da bi kot upokojenec prišel k njemu v	faro	za pomoč.To sem povedal Micki, ta pa je brž	A
Dagarinka lemenatarja ne sme dobiti in da je za	faro	pravzaprav velika sramota, da faranka na tak	A
bode tudi nas gospod poklical. Kdo ima pa zdaj	faro	na Vrbnju?« »Glej, ki res ne vem,« pravi oni	A
še mlad! Ko je kakor desetleten deček hodil v	faro	k nauku za prvo spoved, sedel je med svojimi	A
Drugam bom šel past, če ne bo drugače; v drugo	faro,	če ne bo drugače; četudi na Koroško.« Še tesneje	A
Rodine povzdigniti . /\ .. stran 157 . \/ nazaj v	faro	-Cena?	A
ko je šele Podlipnik priboril svetemu Klemenu	faro	nazaj. Sveti Klemen, to je še doživel Marko	A
čast Žalostni Materi božji in ji prepustil tudi	faro,	njej, Kraljici vseh.	A
Tudi gospoda Antona ni več v Borju; dobil je	faro	v daljnih hribih in čaka, da pride na boljšo	A
Opomnim, da se je to govorilo leta 1860.) Prvo	faro	ste dobili stoprav pred dobrima dvema stoletjema	A
komaj štirinajst let, je branil brata zoper celo	faro.	Revišče je opravilo v nedeljo pred deseto mašo	A
vas, potem tudi bližnje vasi in sčasoma celo	faro	in se lotiva nazadnje tudi Novomeščanov in Novomeščank	A
vem, kdo je zanesel to nespodobno šego v našo	faro.	V Prečno se je primožila neka Gorenjka, Vragovka	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani