Za ponedeljek potem je bilo oznanjeno mrtvaško opravilo za Jančarjem. Franca je dolgo premišljevala, kako bi ukrenila: »Če naredim pogrebščino, poreko: Vidiš jo, vojska je, podporo vleče pa zapravlja. Če je ne naredim, bo pa spet: Skopulja, čaj, ko umrješ, naj te spravlja kdor koli na faro, mi te ne bomo.« Ko se je še domislila, da so ji ženske preteklo nedeljo pri obisku same namignile o tem, je poslala deklo k sosedom velevat na pogrebščino, k sorodnikom je šla sama.