eh (532)

BARON Zakaj mi pak tega préd nisi povedala?	Eh,	ti! NEŽKA Saj resnica nikoli prepozno ne pride	A
JERCA Jaz sem le nekoga iskala. MATIČEK	Eh	ti!‒ Kaj tako že znaš?	A
popopopopo .... VOLODJA (zaključi): ...	eh	... pojejmo kar tak. Vsi trije bruhnejo	A
obriše oči, odločno vstane in sikne skozi zobe:	Eh,	nič!Zadene škaf in gre zadaj za hišo na dvorišče	A
vzamem, dasi ‒ se prime za prsi in vzdihne.	Eh	‒ nič!Svet je hinavec, svet je lažnik ‒ svet	A
In nazadnje bom pil, dokler ne počim ...	Eh,	res se splača toliko preplezat in prestat, ker	A
da mu vse skupaj že malo preseda. ANDREJ:	Eh,	pa dosti o tem, saj je vse v redu ...Samo da	A
vsepovsod! ... Majêjo, skomizgajo, mežikajo: ”	Eh,	križ je ...“, pa: ”Eh, družino imam ...“, pa: ”Eh	A
skomizgajo, mežikajo: ”Eh, križ je ...“, pa: ”	Eh,	družino imam ...“, pa: ”Eh, rad bi v miru živel	A
križ je ...“, pa: ”Eh, družino imam ...“, pa: ”	Eh,	rad bi v miru živel ...“- Smilijo se človeku,	A
kako ste se prav za prav izrazili? JUSTIN:	Eh	... oprostite; zdi se mi, da sem se nekoliko zmotil	A
Kopali boste premog, kakor pravijo? BROŠ:	Eh,	- prosim vas ...In gospodična Ana je zadovoljna	A
tega, da nisem imel v naročju takega otroka ...	Eh,	rečem vam, - to je užitek ... to je razkošje	A
kapitala ... KREMŽAR: Hm ... seveda ... KLANDER:	Eh	... kapital, kapital! KREMŽAR: Prosim vas,	A
goldinarja. Ali gotovo je le gotovo. Dolenc.	Eh,	nobeden ne bi šel, če bi vedel, da bo slabo	A
Dolenc s smehom.	Eh,	kaj bi, po meni sta.Jaz sem bil vesel fant.	A
če bi jo le dobil. To vzemi, vidiš. Lojz.	Eh,	mati, kaj se mučite!Saj sem vam povedal, katero	A
Zavrle. Ali si jo slišal?! Torbarček.	Eh,	jaz nisem tak, da bi zameril.Ali vam je bilo	A
boš in spoznal boš, da sem imela jaz prav.	Eh,	manjka se deklet!Ali to ti povem, katerakoli	A
čaši, ampak po poliči. Bili so to drugi ljudi,	eh,	po svetkovanji rekel je naš župnik tudi mamici	A
ni spal tam, se spominjam, a vi ja, vi ja.	Eh,	se vam ni godilo slabo, hm, se vam ni godilo	A
Kakor da bi bili od zmeraj tukaj pri nas.	Eh,	pa korektni, moj dragi, korektni, da se amerikanski	A
»A kako, to mi povej.	Eh,	saj govoriva o nemogočih stvareh!A je vendar	A
Marjana, ne zameri! - je prijazno rekel. -	Eh!	- je zaničljivo trznila s suhimi rameni. - Že	A
Nato pa je zmajal z glavo in zagodrnjal: »	Eh,	le zakaj naj bi bilo čudno!Še moje uho je komaj	A
Spotaknil se je ob kamen in komaj ujel ravnotežje. »	Eh,	kakšne neumnosti česnam!...A nekaj je pa le čudno	A
zdaj, ko se vse bije, sedi doma in se praska!...	Eh,	žalostno je za pravega moža, če ima sina, ki	A
zobe. - San Paolo decapitato dai romani! -	Eh...	- je laški pribočnik vdano razširil roke in	A
»Zakaj pa potem tako govorite?« »	Eh,	kaj hočemo, je že tako!...« se je iz polmraka	A
. \/ . / živega. Ko pa je človek starejši...	eh,	kaj bi: vsak ima svojo lastno povest, zakaj	A
svetu samo zato, da doživi svojo povest!« »	Eh,	kaj hočemo, je že tako!...« je vzdihnil starec	A
»Tak, vojska,« je zamrmral starec. »	Eh,	malo je ravnine pri vasPri nas eeeh ...«	A
samo ... malo vode bi rad popil,« je zagodel. »	Eh,	stari, kaj tebi voda!« so se zadrli vojaki kakor	A
v bridek nasmeh, počepnil je in zamrmral: »	Eh,	moj bog, vojska je, kaj hočemo.« Še	A
tolažilnega apostolskega delovanja, rekla: »	Eh,	nikar se tako ne ženi, bog že ve, kaj dela.	A
vsaj kaj naročil? ...« je zajecljal pismonoša. »	Eh,	le kaj naj bi naročil!Saj ni vedel, kje se ga	A
Vseeno bi mu rada povedala, kaj je ljubezen.« »	Eh!	« je orel zamahnil s krilom.»Ti bi rada vsem	A
ali ne sme vsem povedati?« je vprašal kamen. »	Eh,	res ni treba kar naprej govoriti o tem!« je	A
»Tudi ona ne more nikamor.« »	Eh,	pusti ga pri miru,« je rekel macesen. »Saj vidiš	A
»Oprostita,« je rekel kamen. »	Eh,	kaj bi, na tem svetu vsi drug drugemu zapiramo	A
vznejevoljilo, da sem zamahnil z roko in prhnil: »	Eh,	bom že jutri vprašal teto, ki bo celo vesela	A
In kako rada bi bila še živela! ...	Eh,	kaj ne bi?Saj je bila ustvarjena samo za življenje	A
Ivana. -	Eh,	beži, beži!To so čenče! -	A
sama zase, le počasi izgublja svoje veje ...« »	Eh,	ti šema modroslovna!« sem se udaril po čelu	A
nadvišave doneče slave suverenih veleduhov.	Eh,	kakšne sanje so to bile!Še jaz se jih danes	A
Nato se je nasmehnil in nagajivo rekel: -	Eh,	ti ti!Prava kadetka si mi! ...	A
Kratkovič, ti si ga prava svinja, prava svinja ... -	Eh,	vsi svinja! ... -je Kratkovič zakrilil po zraku	A
samotni gorski kmetiji nekje nad Stopnikom. -	Eh!	... -je Izidor nejeverno zamahnil z roko in nato	A
ima prekrižane na prsih, razmišlja in joče. -	Eh,	kaj se boš cmeril! -je rekel kuhar in postavil	A
nato šele njena zaskrbljena, plašna glava.	Eh,	nekateri ljudje imajo res svoje vrste srečo	A
»Čudno...« »	Eh,	kaj bi bilo čudno,«je rekla teta.	A
sem se vprašal. »	Eh,	najbrž v svoji srečni prešernosti pozdravljajo	A
»Melde gehorsamst, Tušar Tomaž...	Eh,	hudiča!«je zamahnil z roko in pljunil.	A
je teta nagnila glavo na rame. »	Eh,	seveda je,«je priznal stric.	A
nekoliko plešast, z globoko udrtimi očmi. »	Eh	ja,« je žalostno zmajal z glavo, »to je dandanašnji	A
je zaključil. »	Eh,	to je pa pametna misel,«je poskočil Martin.	A
Vse sem spravil na noge.	Eh,	če me ne bi zadela nesreča, bi bilo vse drugače	A
pustolovščinah, ki jih je doživel v mestu. »	Eh,	moji dragi, tam je vse drugače.Nekoč sem ljubil	A
»No, ali se kaj bistri?« so vprašale. »	Eh,	kako pa naj se v Luži bistri!« je zaničljivo	A
zmajeval z glavo, migal z rameni in mrmral. »	Eh,	vse se lahko zgodi!« je naposled jezno prhnil	A
»Po desetih letih! ...« »	Eh!	« takoj zamahne Sova.»Mene ni bilo svoj čas dvanajst	A
Le kje se je vzel ta prekleti vozel?	Eh,	kako se življenje čudno zavozla in skrotoviči	A
da bo pometeno, preden pridejo na ples!« »	Eh,	kdo pa bo danes plesal!« vzdihne Cene in zamahne	A
Nikdar ne zgane jezika.« »	Eh,	ga bo že zganil,« je Travnikarjev stric zamahnil	A
France ga je spraševal, ali je doma kaj novega?	Eh,	nič ni novega, je rekel Johan.Samo malo sem	A
pristopila Rozala in za njo Mana in Jerica. »	Eh	kaj!« je dejala ženska.»Tisti fant tam,« ‒ pokazala	A
in potisnil jezik ven, kolikor se je dalo. ‒	Eh!	‒ je jeknil zraven. Zdravnik se je nehote umaknil	A
Lačen pa sem zadnje čase le redkokdaj.	Eh,	ja! odmahne Pišti. In prav ta njegov ehja	A
zimo. Že vso jesen jo poslušam ‒ se ugrizne ‒	eh,	ja, ne ravno vso jesen.A ko je začel padati	A
Tudi tvoja stara najverjetneje tako misli.	Eh!	je vzdihnil.Potem pa je stisnil zobe in zamižal	A
Potem pa je stisnil zobe in zamižal.	Eh!	je vzdihnil tudi Pišti. Eh, sranje!Zdaj boš	A
in zamižal. Eh! je vzdihnil tudi Pišti.	Eh,	sranje!Zdaj boš pa spet ves čas mižal!	A
Kaj pa noži ‒ je zinil ‒ ki jih brusi?	Eh,	noži! je odmahnil deček.Tudi jaz jih lahko	A
Potihem, kakor z oznašem, govorijo z njo.	Eh,	Baba! je odmahnil Pišti.In njena trava!	A
kako beli kruh ješ in kako naše žene jebéš!	Eh!	se je potuhnil Bumbaš.Vrag naj vas vzame	A
Še najlaže pa ti jo lahko odnese ženska.	Eh!	je zmignil in hotel vstati. Ne, ne! ga je	A
ženska pa ti vzame pamet in ti spije kri!	Eh!	je spet otresel. Ni se bati.	A
pražnje oblečen moški, ki je prišel naproti.	Eh!	se je namrščil Bumbaš.Ne moreva?	A
Z odejo na glavi.	Eh!	je odkimala Tereza.Stari Čejč jim tega ne	A
ponovil z vprašanjem: Jaz res ne vem, kaj!?	Eh!	je pihnil Pišti.Treba je stran!	A
Boš potem že vse tisto, kar hočeš biti?	Eh,	je skomignil.Seveda bom.	A
naravnost spogledal z njimi, so potihnili.	Eh,	eh! so pomomljali. Kaj pa ga je zdaj pičilo	A
naravnost spogledal z njimi, so potihnili. Eh,	eh!	so pomomljali. Kaj pa ga je zdaj pičilo?	A
Tudi ne fukava.	Eh!	se je spet napotil.Kot da je to pomembno?	A
Narobe bo tudi, če zdaj grem!	Eh!	je vzdihnila in se osmrkala.Ti si iz Lacki	A
se nekako znajti in ne bom vam pozabila...	Eh,	no, dajte vendar..., sem odhahnil in sem se	A
ljubezen edina, je ves hripav zapopevkal mojster.	Eh!	so zaplahutali vseprek.Kaka pa je to muzika	A
mercedes in dosmrtna brezplačna karta v Babilonu?	Eh!	je odmahnil mojster, ki se je zmotil v računanju	A
»Jaz, jaz sem rekla,« je vztrepetala. »	Eh,	prisluhe imam,« je odmahnil.»Le komu je sploh	A
recimo, utrgal in bi...?« je za hip pomislil. »	Eh,	« je nato odmahnil.»Regratovo rožo, da bi utrgal	A
Se ti ne zdi, da lahko to kaj pomeni?« »	Eh,	ljubi,« ga je Julija pobožala po licu in ga	A
Kaj bi radi, Dolenjca ali Hrvata?	Eh,	očka! - menil sem dobrodušno, kakor se spodobi	A
da bi šla v vašem spremstvu na policijo!« »	Eh,	glejte jih, zdaj pa še stavita pogoje!To je	A
odgovarjajočemu na vprašanje, zakaj je bil zaprt: »	Eh	kaj, tepen sem bil« ‒ ne zameri, da se spominja	A
Vzdihnila je: »Ali ni škoda denarja?« »	Eh,	« je zahrkal Pirc, »enkrat in nobenkrat več!	A
pokimal, potem pa sedel na bližnji kamen. »	Eh,	eh,« je rekel, »stare kosti, Bog pomagaj!Vesel	A
pokimal, potem pa sedel na bližnji kamen. »Eh,	eh,	« je rekel, »stare kosti, Bog pomagaj!Vesel bodi	A
In zaropotal je voz z dvorišča. »	Eh!	« se je otresla Jerajeva vseh neprijetnih misli	A
se bomo spopadli?« je veselo vprašal Šimen. »	Eh,	nič, nič.Zbesedili so se, samo zbesedili.	A
kavo in jo postavila na njegovo mesto na mizi.	Eh,	nič ne bo onegavil!Neumnega se moraš narediti	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani