eh (201-300)

tisti prekleti tobak, pa teci z njim, če moreš.	Eh,	tako sposobnih, pogumnih in pametnih ljudi je	A
Deset let že nisem gonil konj.	Eh,	kje so tisti časi. Mladi smo bili in neizkušeni	A
kozarček slivovke in hitro in jezno odšel. »	Eh,	se ti tako mudi,« je nerodno dejal Bergantov	A
kozarce v zrak in pijeta na zdravje in srečo. »	Eh,	Dana, pol Bosne bi dal zate,« je mrmral vinjeni	A
Kristini in ji veselo zapel neko bosansko pesem. »	Eh,	Kristina, na, pij in pleši,« kriči Jovo in ji	A
kakšnega rokodelca kakor kmečkega človeka.	Eh,	Polde, kaj bi se ženil, ostani sam in goni konje	A
pustno nedeljo tako zgrabila pri Megušarju.« »	Eh,	to ni nič hudega, če se fantje malo posuvajo	A
češ da hodi Jovo spat k Strnadovi Kristini.« »	Eh,	naj fant uživa!Kristine bo že še imel dovolj	A
bodo v nedeljo plesali,« je važno rekel Tone. »	Eh,	pusti ples pri miru,« ga je prekinil Jože.	A
Takega udarca vidva še nista doživela!« »	Eh,	ne govori!« mu je zabrusil Korle.»Gozd si si	A
Bergant je bil trd in je postavil visoko ceno. »	Eh,	no, ne bodi tak, saj smo že večkrat kupili tvoje	A
sina, ki si je natikal močne zimske škornje. »	Eh,	oče, vi samo tako mislite,« mu je odgovarjal	A
suhe rože, ki jih je prinesel z neke veselice. »	Eh,	oče, vedno mi nekaj pridigate,« se je oglasil	A
glavarja in drugih deželnih ljudi ne spoštuje.	Eh,	ta naš Janez in njegovo burkasto življenje!	A
Ali pa zbija šale, da se ljudje smejejo.	Eh,	našega Janeza že ne bo vzela slana, ne!« Oče	A
Strnad je pač znal. »	Eh	no, Nace, pa ja ne bova taka pikolovca, če sta	A
Kujon grdi!	Eh,	ljuba moja, dovolj časa sva jezili ljudi, kajne	A
je dejal oče Gašper. . /\ .. stran 28 . \/ »	Eh,	oče, v gimnazijo ni menda hodil zato, da bo	A
»Kje so železni križi?« »	Eh	no, rekli ste mi, naj jih pospravim in pospravil	A
»Kuhano še ni, boš še malo počakal.« »	Eh,	glavno je tobak.Ha, ha, kaj si nekaj misli tale	A
tlačil, zvečer je pa še svoj denar trošil. »	Eh	no, Peterka se nima kam dati,« je govorila Ema	A
carja, dejal: Moje sonce vzhaja kot zvezda!« »	Eh,	kaj so si vse zapisali.Ga pa ni, ki bi napisal	A
Matija je plačal in odšel. »	Eh	no, Matija zaostaja, na repu množic je,« je	A
preprečil, da bi šel njegov stric k Italijanom.	Eh,	tudi bojazljivci so bili.Sedaj pa pišejo in	A
V pekel pojdeš, Matija.« »	Eh,	kaj,« je rekel Matija, »hudič bo z menoj že	A
Štirje po vrsti.	Eh,	kakšni dečki, gospod moj, rdečelični, skočni	A
kaj jim sije iz oči in jim brodi po glavi:	Eh,	kaj je to, kaj je to proti temu in onemu!Kaj	A
prezirajo moj rod in se sramujejo mojega jezika ...	Eh,	prime me včasih, gospod, prime me, kakor bi	A
Vi ste možje, no, pa tako!« »	Eh,	« pravi sin, »včasih sem mislil na to, pa redko	A
III. 1915. ‒ Vladimir, križ, 3. VII. 1915. ‒	Eh,	Stankec, ti najmlajši moj, zlati moj!Nič, nič	A
pomeni pri njem vedno notranjo zadovoljnost. »	Eh,	« vzdihne na kratko žena, »kaj pa pomaga, ko	A
peza življenja,« je zložno našteval Žitnik. »	Eh,	lenuh si, strašen lenuh!Še živeti se ti ne ljubi	A
kakor pravijo, kako je zadnje dni s trgovino.	Eh,	kaj bi ti še pravil! Jaz mislim, če si vse to	A
naučil: Pa po dva, pa po tri pa po cele noči ... ‒	Eh,	pravi ona, ne govori zraven!Besede so surove	A
Kar strese me, kadar se spomnim. ‒	Eh,	meni trgovec, Vi ste še malo doživeli.Nimate	A
te poznam, sem sklenil, da se ne oženim.« »	Eh,	veš, včasih moraš lagati.Saj ne lažeš zato,	A
gratulirati bratu, ki je našel tako moderno ženo.« »	Eh,	Cirilček, fantek moj, ti ne veš še tega, kaj	A
kakor pravijo, kako je zadnje dni s trgovino.	Eh,	kaj bi ti še pravil! Jaz mislim, če si vse to	A
peza življenja,« je zložno našteval Žitnik. »	Eh,	lenuh si, strašen lenuh!Še živeti se ti ne ljubi	A
ni bilo iz sobe,« začel je Kodrân pogovor. »	Eh,	lahko da bi me ne bilo in spal bi še, ako bi	A
»Moder bodi, Peter, moder!« »	Eh,	saj res,« mrmra sveti Peter, »pa bi vendar naredil	A
žalostno?« me vpraša Jezus čisto po domače. »	Eh,	huda mi prede pri vojakih,« mu potožim.»Gospod	A
»Obedovali boste šele zdaj?« »	Eh,	zmerom zamudim.In zmerom godrnja kuharica Barbara	A
srebrno zapestnico, ki mi jo je podarila Arifa.« »	Eh,	pa ti jaz dam drugo.« Umolknilo je v dolini	A
Gorenjski kozolci so res nekaj posebnega, ali ne?« »	Eh,	« je zavzdihnil, »pozna se ti, da si hotela postati	A
Hlače vendar!« Prileten mož mu je potožil: »	Eh,	prijatelj, kaj naj storim?Zadnje čase mi je	A
se ovila okoli prsi in si tolažeče šepetala	eh,	ti ubogi hudič. Ti uboga glina.	A
»Si bolna?« »	Eh,	« pravim, »sranje na celi črti.« In zbežim.	A
Oni je zajamral.	Eh,	najbrž že pošteno blede.Možgani se bodejo z	A
Vsi so čakali, kdaj ga bo končno nadel. ‒	Eh,	Stjopa, meni te je žal, ‒ je rekel Vaska. In	A
Hkrati se je zopet umiril. »	Eh	kaj, same neumnosti!Pijmo rajši!	A
res je. Pod nesrečno zvezdo si rojen, Tone.« »	Eh,	lačen sem in žejen in umil bi se rad.« Mati	A
treba bolj gledati kakor na mladega fantina.	Eh,	da, Lovričev Tone je sramota kompanije, slab	A
To ni po človeško, tako delo!« »	Eh,	kaj! Mora se!	A
Ves dan mislim nanj.	Eh,	ni ga takega fanta, kakor je naš Rajko. Jaz	A
Ali si kaj bral?« »Bral?!	Eh,	maman, kdaj pa?!Niti ene knjige se nisem dotaknil	A
Saj veste, kaj mi je že vse napravil...« »	Eh,	tudi drugi niso boljši.Kakšna reč je bila zaradi	A
Povedala je. »	Eh,	ta štrebar!« je vzkliknil jezno. »Sram te bodi	A
je rekla, ko so se pripravljali na odhod. »	Eh,	na parniku je stiska, še zamazal bi se in ves	A
je odneslo čez morje, veš... čez ocean široki...	Eh,	maman, res ti nisem rekel zbogom... še zbogom	A
»Mama, rada!« »	Eh,	pusti me!Mama mora pisati!«	A
»Jej!« pravim suhoparno.	Eh,	kaj vedo otroci, kakšne imenitne načrte imamo	A
ni veselica, četudi dobi »čaj s citrono«. »	Eh,	draga,« pravim, »tako je lepše, ko sva sami	A
ni treba, tam ima že pamet, drugje pa ne!« »	Eh,	kaj bo otrok!« jo je branil. »Da, da, otrok	A
opraskanega nosu, kakšnega trna za nohtom?!	Eh,	strahopetci so, polizanci brez kosti in krvi	A
marca, dobili nadzorstvo nad osnovno šolo.« »	Eh,	to dobro vem!« je vzkliknil učitelj. »To počnejo	A
da se bom omožila s teboj, brž ko bo umrl!« »	Eh,	tvoj mož ne bo nikoli umrl!«Gorju se je zasukal	A
Toda, gospod, kaj pa evangeljska morala?« »	Eh,	saj ni tako moralna!Tisti, ki delajo od vsega	A
"Zakaj ne bi vložil nekaj dodatnega napora,	eh,	dokler delaš nadure?Uporabi to tvojo pronicljivo	A
"Jaz..." "Tristo petinštirideset dolarjev,	eh?	Zakaj jih ne izkoplješ kot dober fant, pa bomo	A
smeh. "In ti si se nameraval iti skrbnika zanj,	eh?	Oh, poba moj dragi, skoraj si me spravil v zadrego	A
"Kaj natanko?" "	Eh,	nič pomembnega.Kot sem rekel, zmotil sem se	A
z oddelka za depresivne. Samo ... samo ...	Eh,	v resnici kličem zato, ker sem ti tako hvaležna	A
"Hočem videti črva." "Črva,	eh?	" "Ja, črva."	A
Pomembno je." "Popoldne sem te videl na plaži,	eh?	" je rekla ta stvar od Sharkyja in mi pokimala	A
ujezila in mu zabrusila, naj ne bo trapast. “	Eh,	tale živlejne je ena hecna reč,” je menila.	A
Je pa Tunapuna prometen kraj, ne pozab.	Eh,	kolkr jest vidm, se bližajo časi, ko bo mazač	A
sem namenila, de bi lepo pometla po trgovini -	eh!	- in kva zaslišim, ko stopim not.Zakva zmerjaš	A
“To, kar ti rabiš, je en urnik. In lej,	eh,	nč te ne mislim žicat.Ne bom pa dovolu, de se	A
odvrniti prepir. Leelin glas je postal vreščav: “	Eh,	eh, mam moža, ki je zgubu ves čut za spodobn	A
prepir. Leelin glas je postal vreščav: “Eh,	eh,	mam moža, ki je zgubu ves čut za spodobn in	A
metrsko zajemalko pomešala v loncu z dalom. “	Eh,	srček moj.Ampak kva bi pa počele brez njih?	A
Trobentica sam glasno opozoril na monokel: “	Eh,	eh,” se je zahehetal.“Pazi ga, koko je cmoknu	A
Trobentica sam glasno opozoril na monokel: “Eh,	eh,	” se je zahehetal.“Pazi ga, koko je cmoknu not	A
šepnil Ganešu: “Pa sej smo bli čist tih.” “	Eh!	” je hlastnil gospod Trobentica.“Črnci ne nosjo	A
občuduje moškega, ki se ne zna krotiti? Bruno.	Eh,	Marija, pusti fantu, naj pove do konca... Marija	B
in mi pošlji tiste novce precej brzojavno.	Eh,	težko je meni! Z lepim pozdravom	B
-- ”	Eh,	kako pač!“ je odgovoril velblod.In nató sta	B
stranke pred alijanco in jih pogleda sedaj,	eh	kaka razlika.Popred je bil dr. Tavčar rjoveč	C
užaljenost, kadar pripovedovalec zasliši kritiko: "	Eh,	caro mio, vi si ne znate izmišljati pravljic	C
Oh, seveda. Vendar ne morem reči,	eh,	da smo ... eh ... uh ... uhmm ... slišali za	C
seveda. Vendar ne morem reči, eh, da smo ...	eh	... uh ... uhmm ... slišali za vas.Toda to ne	C
"Zakaj ne bi vložil nekaj dodatnega napora,	eh,	dokler delaš nadure?Uporabi to tvojo pronicljivo	C
"Jaz..." "Tristo petinštirideset dolarjev,	eh?	Zakaj jih ne izkoplješ kot dober fant, pa bomo	C
smeh. "In ti si se nameraval iti skrbnika zanj,	eh?	Oh, poba moj dragi, skoraj si me spravil v zadrego	C
tehnologija opraviti z ročno zaščito pred zajedalci?	Eh,	kje pa je bil vrhovni krizni štab, v katerem	D
nemoči in nesmisla, namesto da bi se režali.	Eh,	pa smo mislili, da je humor digresija, pobeg	D
narodova, kot je bridko zapisal Ivan Cankar?«	Eh,	dragi bralci in bralke, najprej bo treba povedati	D
večje banke razen Gorenjske banke, seveda.	Eh,	zdaj moram razlagati tisti svoj zoprni »seveda	D
Kaj pa vi, občinski možje?	Eh,	Ločani!Spor glede imena šole ženete, kot bi	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani