eh (101-200)

več, pa če so še tako nemogoče in žaljive.	Eh,	dobro ženo imam, si je ganjeno priznal, ne dobro	A
zastrmel nekam v tri dni in še enkrat odmahnil. »	Eh,	škoda besed!Ampak, veste kaj, Tončka, nekaj	A
pločevino in za minutko stisnil glavo med rame.	Eh,	vraga, je pomislil, moral bi biti iz železa	A
Sporočilo bi bil pa lahko pustil!	Eh,	noter sploh ne bo rinil.Če se kaj spozna na	A
občutil neprimernost gostilničarjeve zahteve. »	Eh,	pri miru ga pustite!« je zagodrnjal. »Kar dober	A
Kar ponosen sem nate!« »	Eh,	beži, no!Le ti si se pogospodil.	A
človek?« je radovedno vprašala lekarnarka. »	Eh,	naš učitelj na nemški šoli, prevzeten fante	A
»Kaj pa imaš z njim?« »	Eh,	to je dolga zgodba.Staro sovraštvo, iz istega	A
Kaj počnem s papirjem, ki mi ga našteješ?	Eh,	prenaglil sem se, Ulrik me je čisto zmedel...	A
Vprašali smo ga po nevesti. ”	Eh,	babe!“ je odmahnil ter se napotil pod kozolec	A
”Kaj so naredili?“ ”	Eh,	kdo bi pravil!“ In kadarkoli sem ga povprašal	A
dekla, ”ko praviš, da sta bredla in brodila?“ ”	Eh,	kdo ... popotnik je bil!Tam nekje se mi je bil	A
”Vladimir!“ ”	Eh,	Vladimir sem, Vladimir tjá ... in jaz sploh nisem	A
”Če res ni nobene nevarnosti -.“ ”	Eh,	o kakšni nevarnosti sanjate.Vse je tako naravno	A
-- Še pogledal ni, komaj da je pozdravil. ”	Eh,	zabavali smo se!“ šel je dalje in bilo ga je	A
k oknu in tudi on se pač ni ozrl ... Nekoč --	eh,	komaj par tednov je bilo odtistihdob -- pride	A
svobodomiselna ženska je bila gospa Zaplotnica. ”	Eh,	kaj bi skrbela, čemu bi ne stopila, kamor se	A
Veliko ste živeli, pozna se vam na obrazu.“ ”	Eh,	“ je zavzdihnil, ”življenje to ni bilo!Kakor	A
zaupam si, morda zato ne, ker ne zaupam drugim ...	Eh,	in potrla me je mladost, mnogo sem doživel hudega	A
obraz in je videl vprašanje v njenih očeh. ”	Eh,	kaj se brigam jaz!Boste že sami videli!“	A
in se je poigravala s prsti pred ustnicami. ”	Eh,	no ... pa naj ga pije!“ se je debelo nasmehnil	A
”Kakor je pač njegovo prepričanje.“ ”	Eh,	kaj bi!“ se je zasmejal župan in mu je položil	A
Na nobeno! Pametni ljudjé ...	Eh,	lepi časi so bili!“ Tekal je po sobi, roke	A
malomarno odmahnil z roko, kakor da bi hotel reči: ”	Eh	kaj, ni spomina vredno!“ Mož pa je govoril	A
”In zdaj spi?“ ”Ne ... mislim, da ne spi ...	Eh,	kmalu bo pri kraju ... Bog nam bodi milosten	A
nosil preohlapne sive rokavice ... in je rekel:	Eh,	eh, no, no, no ...Ti bi rekel: Kako rad te imam	A
preohlapne sive rokavice ... in je rekel: Eh,	eh,	no, no, no ...Ti bi rekel: Kako rad te imam, duša	A
Kako rad te imam, duša, kako rad! ... on pa:	Eh,	eh, no, no, no!...“	A
Kako rad te imam, duša, kako rad! ... on pa: Eh,	eh,	no, no, no!...“	A
vprašala cerkovnica in je narahlo odgrnila prt. ”	Eh,	fant je - botro bi že dobila, žensk je veliko	A
”Milost!“ ”	Eh,	kaj!“ se je zasmejal Polikarp.”Saj je čisto	A
kaj novega na gradu?“ . / . / stran 62 . / ”	Eh...	na gradu!...“ Odgovorila je z zategnjenim glasom	A
A kako pride do tega?	Eh,	« si je odgovoril, »Tomaž ve, da sem s Peči,	A
»Kaj, Kramar pije?« je vprašal eden mož. »	Eh,	« je odvrnil Lipe, »je že tako.Pravijo, da gre	A
bo!« je pripomnila Marjanica, »vse bo dobro.	Eh,	Bog pomagaj, samo obupati ne!« »Samo	A
Kaj pa Tomaž?« je vprašal nekako živahno. »	Eh,	« je odvrnila, »briga mene Tomaž!«Obenem pa se	A
njene duše in nekako porogljivo je mislila: »	Eh,	četudi bi umrla!Res, brez greha nisem, ali taka	A
»Pa ti?« »	Eh,	meni ni sile.« »Kaj si še tešč?«	A
Z njo so prišle tudi lepše misli. »	Eh,	« je mislil. »Na svetu je vendar še dobrih	A
Saj se smem zanesti!« »	Eh,	« je zamahnil nevoljno z roko. »Glej	A
Luka tako potegnil za Jerico pri županu. »	Eh,	« je dejal pozneje Anže, »tista škrba Malka Kovačeva	A
Je imela koze.« »	Eh,	« je dejal Tomaž. »Pa v zidanico jo je	A
zopet ona besedo, »nič več je ne bom videla.« »	Eh,	če Bog da, še!« je dejal mož. »Ne!«	A
To mi povej!« »	Eh,	gospod pa tak!Navaden mestni škric bo Bačnikov	A
»Čemu bi ne smeli?« je vprašala milobno. »	Eh,	moj Bog!« je vzdihnil.»Saj imamo tudi žene in	A
molčali. Končno pa je izpregovoril Zupan: »	Eh,	dobro smo mu jo povedali.Zdaj bo vsaj vedel	A
spodobnosti!« Deklici se je povesila šobica: »	Eh,	kaj!« »Vidite, prijateljice,« je potožila mati	A
kakor da svobodnjak ni manj od graščaka. »	Eh,	sitno, sitno,« je opat skomljal v dolgo, že	A
»Nikar več, nevaren je danes!« »	Eh,	kaj!« se je razdraženo smejala.»Zmerom je bil	A
ga misli, ki jih nikamor ni mogel usmeriti. »	Eh,	porečem, kakor bo pač naneslo.Morebiti mi duh	A
hodi, ko si ravnal po svoji trmasti buči.« »	Eh!	Zdaj je, kar je.«	A
Morebiti kasneje kdaj.« »Škoda.« »	Eh!	Kaj bi; kar smo iskali, smo dobili.	A
»Kar razidimo se na odprave.« »	Eh!	Še utegnejo priti.«	A
zvesta Črnoglavka ujela Ježev in Jelkin pogovor.	Eh,	četudi ne.Saj ni težko uganiti, kaj kani Jelka	A
»Beži, beži!« »	Eh!	Medeja je vseh čarovnic čarovnica in črnolasci	A
posebej pripirali in jih krmili z otavo. »Bo že,	eh!	« In čez praznike vendar ne more pognati Marka	A
»Zakaj si huda name?« »	Eh!	Kaj bom huda!«	A
Saj ne veš, ali boš brez nesreče prepasel.« »	Eh,	te dni, kar bom še ostal na Jezercih.« »Kaj	A
adjunkt. »Lep narodnjak!« vzklikne Koren. »	Eh,	pojdite se solit, dragi moj, s svojim narodnjaštvom	A
»Haha, torej doto ste tudi priženili?« »	Eh,	bikov loj, jelšev plot pa babja dota: to je	A
seboj suho, črno kozo. Bila je kovačica Barba. »	Eh,	molči, molči!In v hišo pojdi!« zavrne jo kovač	A
Utopiva naj se v tej čudni luži?	Eh,	otroku je dan čudežni gib, kretnica za odpiranje	A
bomo spopadli?« je veselo vprašal Černelič. »	Eh,	nič, nič.Zbesedili so se, samo zbesedili.	A
Pa ne, da jo hoče zapeljati v prešuštvo?	Eh,	vraga, saj je vendar v žlahti.Pa še bratranec	A
instruktor rajonskega odbora,« sem jim dejal. »	Eh	no, ni nam bilo vse jasno,« je dejal Lavrič	A
so govorili, da so tudi Rusi že v Romuniji. »	Eh,	pravljice,« je nejevoljno rekel Gregor in se	A
poslali komisarja, da bo poročal zaljubljence.	Eh,	no, da, da...Ne gre, ne gre!	A
kričal Luka in tolkel po stari majavi mizi. »	Eh,	po vojni bodo pisali taki, ki bodo vse več vedeli	A
so se priplazili in začeli metati bombe. »	Eh,	ko bi imeli bacač, bi jim sklatili zvonik, da	A
. /\ .. stran 71 . \/ Luka mi je dejal: »	Eh,	ta mali borec je pa hraber partizan, čeprav	A
štirinajst dni, odkar je prišel v bataljon.« »	Eh,	Luka, ni novinec, star revolucionar je.Poznam	A
Kar smejte se, ali po pravici vam govorim.« »	Eh,	no, Blaž, kaj boš toliko žaloval za voliči.	A
čez Rog, ti bom pustil Zadnikovega Francija.« »	Eh,	no ja,« je zamahnil komandir z roko, »z ženskami	A
Nekateri se kar ne morejo ločiti od njega.	Eh	ti, tako znani Otrobovec, kdo te ne bi poznal	A
pa, da so se Italijani gubčevcev ustrašili. »	Eh,	kaj nas, odredovcev so se ustrašili,« jih je	A
medtem ko so grmele in treskale granate. »	Eh,	beži, beži, sanja se ti,« je dejal zasmehljivo	A
Notranjci so molčali, čutili so domotožje. »	Eh,	vrag naj vzame vse skupaj,« sta menila komandirja	A
trajala še precej časa. . /\ .. stran 151 . \/ »	Eh,	no, slaba tolažba,« je dejal mitraljezec Klančar	A
»No, kaj se pa tako držite?« »	Eh,	kaj, slabo je; četnega komisarja smo degradirali	A
»Uganil sem, ker se čedno oblačiš.« »	Eh,	komisarji pa vse uganete,« je veselo pripomnil	A
spiš, a zunaj se pa naši borci zaljubljajo.« »	Eh,	ne verjamem, da bi se komu v teh krajih izplačalo	A
Krt je končal in se glasno zakrohotal. »	Eh	no, Stane, slabo presojaš fante, če misliš,	A
igral na kitaro pod oknom tovarišice Jožice?« »	Eh,	no, neka sentimentalnost me je prijela, pa sem	A
jutri tam, kakor že pravi tista znana vojaška.	Eh,	no, če ne bi bil komisar, bi se bil že gotovo	A
Kje imaš pa komandirje?« »	Eh	no, bataljon je danes kaj čuden, nič, prav nič	A
našel vse, kar je povedal Turgenjev za lovca.	Eh,	pa sem slišal in bral v mladosti, da so grofje	A
lovec ko Turgenjev ta moj gospodar pač ni bil.	Eh,	kaj bi dal, da bi mogel oditi zjutraj na laz	A
ga pozorno opazoval. . /\ .. stran 252 . \/ »	Eh,	no, gospodje, verjemite mi, da sem se branil	A
minister in da je zavohal, da bomo zmagali.	Eh,	takim je odklenkalo,« je rekel Stane in si nalil	A
Zakaj pa nisi vedel?« ga je vprašal Trtnik. »	Eh	no, zakaj nisem vedel?« je v zadregi odgovarjal	A
Trtnik ga je postrani pogledal in mu odvrnil: »	Eh	no, Likar, ne pretiravaj.Ženska kot druge.	A
kozolec prekril,« ga je zagovarjala starka. »	Eh,	Julka bo ozdravela, pa bo vse dobro.« »Kakšna	A
Tista Pepa ima jezik pa za komandirji gleda.« »	Eh,	pusti žensko, naj klepeče, kar tja bomo zavili	A
imata vidva z žensko,« sta hkrati vprašala. »	Eh,	nič takega,« je malomarno odvrnil Mozolc. »Oba	A
žganja in veliko desetlitrsko steklenico vina. »	Eh,	komisar, lepo je, če imajo človeka ženske rade	A
»Saj sem vedel.	Eh,	ti Poldičina.Ti bi rad videl, da bi se vsi obnašali	A
Tvojo ženo in Tvoje male otročke borec Jože.«	Eh,	tudi Rženjaku bomo popravili pismo.Črtali bomo	A
Kaj pa odnosi, kakšni so?« »	Eh,	vsak konjevodec, ki je šest mesecev v partizanih	A
Vrag jih vzemi vse, ki se ne držijo reda.	Eh,	da bi mi kaj kmalu dali bataljon, to bi bil	A
vidim,« je rekel Podržaj in se mu predstavil. »	Eh,	če bi bili v brigadi, bi šele videli, s čim	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani