e (8.357)

zadene, jim povem, da mi je zvesta; zbrisana pak,	e	comme! ŽUŽEK Me veseli.	A
Kako se imate pa sicer, milostljiva? GOSPA	E	tako.Osamela sem; samo nečaka imam pri sebi	A
Nazadnje jo dvigne proti nebu in pogleda vanjo:	E,	dobra jim je ‒ pijancem.Nato odide spet v žganjarno	A
Kako imaš lepo perilo! LENČKA	E,	kaj.Raztrgana ne pride nobena ženska k hiši	A
MARTIN gre do nje in obstoji pred njo:	E,	Lenčka, ti natanko veš, zakaj. LENČKA Poglejte	A
Maks! - Francu: Kaj pa si mu naredil? FRANC:	E...	jaz se ne pustim, ne... takle vagabund me ne bo	A
treba, gospod Kantor, zaradi mene - KANTOR:	E,	vino je dobro! KRNEC pogleda iz gostilniške	A
ŽUPNIK: Malega bo treba dobro vzgajati. KANTOR:	E,	zmerom je boljše, če je otrok živahen.Iz čemernežev	A
bodo ljudje vedeli, koga volijo. KOPRIVEC:	E,	vseeno je.Petkrat sem že volil, pa še nikoli	A
KOPRIVEC vzame drugo steklenico v roko:	E,	si bomo že sami točili; ni zoprno opravilo.	A
nam dadó, da vladajo nad nami. DRUGI STAREC	E,	zlo bode to, slabo.Ali se ne bodo naši nič v	A
gospod študent Janko hud, hihi! DRUGI STREŽAJ	E,	ženit se že ne, dejal bi, ker tudi grofje ne	A
trame tesat in koruzne žgance jest. Lojz.	E,	vsak ve sam najbolje, kje ga čevelj žuli. Dolenc	A
Težko vam bo, strina, težko. Pečarica.	E,	se bo že vrnil.Saj sem mu rekla.	A
‒ »	E,	hôdi kar z nami k posvetu takój, Da môški se	A
Ali Rašid: »Najmodrejši si v Kordóvi, sérec?	E,	povéj mi in skrivnóst razjasni: Ni li leka zoper	A
kosmáč na uhó, Kakó mu po gódu je góslanje tó!	E,	da bi te!... Pridi mi rajši na dom!	A
ob kamen, ki ven ga je vrgel iz kotla plamen »	E,	beži!Glejva, da prideva ven!« zavpije nad starcem	A
pripeva niza Dopplerjeve uverture sklepnih i in	e,	ki pevcu kavatine, stance in kuplete v večni	A
dober in vsakdanji glas: »No, kako, kako?« »	E,	malce se je zataknilo pa saj se večkrat. Bo	A
kulture. Učite se od tega zgleda: Karel Čapek 	e	R U eR. Iz Homunkulusov izbruhne človek	A
se od tega zgleda: Karel Čapek eR U 	e	R. Iz Homunkulusov izbruhne človek.	A
pračloveka-troglodita. [ M N 14, Abt 3/II Ex //	e	] On, Bakrokožec, dvonožec. Mrtev, Mrtev, Mrtev	A
lepše nego štacunarjeva Marička; a ta ima denar...	E,	Peter, tudi ti bi se hotel poigrati najprej	A
nazadnje pljune in si podrgne gladko brado: »	E	- tiste tisočake, Peter, tiste že še kje iztaknete	A
je na Višarje - tudi z vami je govorila...« »	E	- vi mislite Črnéčko?« »Črnéčko mislim	A
Drozeg, si počoha brado: »	E	- za prvikrat je bolje, da greste sami.Ne?«	A
Ali ni celo vesel zamude?	E,	Peter, Peter - kaj se mar bojiš Črnéčke in njenega	A
Kaj pa tvoja, Peter, bo znala kuhati?« »	E	- bi ne znala?!« pravi Žezlo. »Vse življenje	A
« je rekla gospa Pina v prvem nadstropju. »	E,	dolžnost je dolžnost.«To je soseda Lojzkove	A
In prav tista ti sede k meni.« »	E,	zlati našivki!« In to je bila spet sreča južnjačka	A
ni, pomeni, da sta našli pot iz vojašnice.	E?	Chiaro?« »Chiaro.« »A fanta sta takoj prijavila	A
Takrat pa je mali Sergij rekel: ‚	E,	ljubezen.’Mama, ki je držala ponvo v roki, se	A
- Ali sem mu kaj podobna? -	E,	tega pa res ne morem presoditi. - Ne	A
odgovori, smehlja se, zbira energijo za odgovor,	E,	energijo, da bi mirno odgovorila, lahko, če	A
svet pokonci, to sta glavna opornika, glavna t	e	m e 1 j a tega sveta.Gospodu Houžvički se dozdeva	A
pokonci, to sta glavna opornika, glavna t e m	e	1 j a tega sveta.Gospodu Houžvički se dozdeva	A
ime se je glasilo: Jože. Jože z zelo dolgim	e	na koncu in potem zmeraj bolj z e e e med sunkovitimi	A
zelo dolgim e na koncu in potem zmeraj bolj z	e	e e med sunkovitimi vzdihi. Kakor da bi nekje	A
zelo dolgim e na koncu in potem zmeraj bolj z e	e	e med sunkovitimi vzdihi. Kakor da bi nekje	A
dolgim e na koncu in potem zmeraj bolj z e e	e	med sunkovitimi vzdihi. Kakor da bi nekje med	A
zapornice - za njimi so bili le še zaledniki,	E	klasa, vojaki, za katere so bili v dvomih, ali	A
ušel?« govori skrbno oče, nesrečo sluteč. »	E,	kaj!« vpije Premec.»Prav je, da si prišel!	A
Nacetu na en polič, ker je tukaj vse navzkriž.« »	E,	kaj bi hodil,« mu ta odgovarja.»Notri je še	A
oče,« opominja Miha in stopi v »kuhinjo«. »	E,	kaj!« odvrača stari, »kdo vpraša po kruhu, če	A
kraju z njo, nismo. Zmeril pa še tudi nisem,	E,	pa pri nas rada trga; menda delamo premajhne	A
prideš v moja leta, boš govoril drugače.« »	E,	ne vem, oče.Menda sem že prestar, da bi se poboljšal	A
stolči,« pravi Juri in pokaže na pšenico. »	E,	bo že Bog zopet dežja dal!« se tolaži starec	A
pa zdaj dolžan, oče?« vpraša Juri odhajaje. »	E,	kaj boš dolžan!Pojdi pomagat, da urediva kolo	A
»Odkod pa ti?« »	E,	od vseh krajev.« »Največ si pri Premcu, ali	A
pot zgrešil, pa prosi, da bi ga prenočili.« »	E,	ljubi moj!« odvrne oni glas.»Pri nas te ne moremo	A
smodnika, ki ste mi ga oni mesec posodili.« »	E,	saj ga ne potrebujem.Imam ga še,« meni mož in	A
boste nič zadeli, stavite, kamor hočete!« »	E,	Premec!« pravi Križan odhajaje.»Stavil ne bom	A
koliko je bilo, da bo Juri tudi slišal.« »	E,	kaj bi to govorili,« se brani Miha.»Doli sem	A
stanu, Štefan, če še ne veš,« razlaga mati. »	E,	pa ga slabo varuje,« ugovarja Štefan, »če ne	A
suhemu Juriju, ki je klal pri peči polena. »	E,	kjer sence ni, tudi grma ni,« opomni Matija	A
Koliko nesreč se zgodi ob tej neumnosti!« »	E,	kaj se bo zgodilo!« se ponese Štefan.»Človek	A
sveti Krištof ne mogel, Rozalka,« odvrne Ožbe. »	E,	Ožbe!« pravi mati.»Kako da bi ne mogel, če je	A
Naj pa oče gredo gor!« »	E,	kaj bi se branil!« pravi Matija.»Le pokaži se	A
izmed naših ljudi in morebiti prav mene.« »	E,	Štefan,« pravi Juri, »kako pa žalostno govoriš	A
Denar vam pa vrnem, ki ste mi ga posodili.« »	E,	kaj!Saj se ne mudi.	A
morate ravnotako izpolnjevati kakor nas kdo.	E,	hudo je to, hudo.« Solzne oči sta imela Šimen	A
boste povedali dobrega?« vpraša po jedi Juri. »	E,	kaj!Nič takega.	A
Primožu, preden odidem.« . / . / stran 251 . / »	E,	kaj boš hodil!Tu ostani!	A
Ha, potem pa ovadim jaz vas.	E,	policaj!« »Tiho, tiho!« je miril svetnik.	A
sama. »Že ve, zakaj,« je dejala Gričarka. »	E,	tudi Gričarka bi lahko iz hvaležnosti kaj primaknila	A
In koliko se je našlo pri njej denarja?« »	E,	gospod major,« je dejal Ivan, »govorimo o važnejših	A
in laškem portirju. . / . / stran 210 . / »	E,	gospod Korbin pa danes stiska in pritiska,«	A
popoldne Micika, ki ga je bila došla neopažena. »	E,	tako, Micika,« je dejal Ivan in porinil klobuk	A
iz »Hispanus«, dalje, ker ima »petax« kratek »	e«	, izvrstni latinec Petacij pa je, kakor bomo	A
Petacij pa je, kakor bomo kmalu videli, svoj »	e«	vedno dolgo meril, bi si upali ugovarjati našemu	A
prav ali ne, nikoli ga še nisem pokusil.« »	E,	prinesel si ga pa že veliko.Le tako nedolžnega	A
dobro, da imaš tako trdo bučo,« se šali Jernač. »	E,	kopriva ne pozebe!Tako hitro me še ne bo konec	A
vprašanje. ‒Odkod pa si ti? ‒ je motril Hrvata. ‒	E,	Slovenac si ti? ‒ se je razveselil Hrvat.‒ Ja	A
‒ Kakšen vojak pa ste? ...	E,	nalijte mu bordojca, da mu razgiba kri. Trčili	A
začele močno dvigati. ‒Sedaj, se ... da ... aj je ...	e	ko ... o ... nec ...O ... jo ... oj ...	A
Kaj potem? ‒ sta silila vanj Anica in Jakob. ‒	E,	neki molitvenik bi jim moral izročiti ...In pozdrave	A
jih je pomirjala točajka. Pustimo Tita! s	e	je nezavedno ozrla na zid, kjer je visela Titova	A
Ti pojdeš zdaj lepo nazaj v šolo! Le še:	E!	je zinil dijak. On pa le prikimal, ko bi to	A
mali. Mercedesov novi agregat FO, sto deset	E,	V deset, razvije pri šestnajst tisoč petsto	A
pa bi še ne smel vedeti, kakovo slast ima.	E,	pojte, pojte!« Tara ni poslušala, kaj	A
»Kje si pa bil, Selšček?« »	E,	saj veš,« pravi ta, »da mi smo le tam, kjer	A
Selšček odgovori: »	E	ti je šlo!Pa naj zob nocoj še potrpi; že vidim	A
bom številčni špijon, čisložer, pikoder ‒« »	E,	kaj to!Predvčeraj smo dobili v konaku glas,	A
To je nekaj lepega.	E	‒ tudi v Bosni je neka kultura doma.« »Češplje	A
Oba sva dve leti v Kolomeji študirala.	E,	kaj sva midva skupno že počela na svetu ‒ joj	A
Ali moreva midva delati čudeže?« »	E,	nekaj že še ostane, gospa.Kogar se bogastvo	A
»Do polovice prihodnjega leta.« »	E	‒ majejo se tvoje znamke in pri obnovitvi pogodbe	A
za svobodo in iščoč sebi slavnega konca.« »	E,	neumnost!Meni kralj Kleomenej ne ugaja zaradi	A
»Če hoče.« »	E,	babe so babe! Kdo ve, če ona nocoj misli nate	A
otroci, boš pa tudi ti moral doma ostati!« »	E	... bogve, kako še bo ...«	A
vprašal Čajž. »Pisal mi je, ali kaj in kako ‒	e,	prijatelj, to bi se ti čudil, ko bi vedel, kako	A
jabolko tako ‒ naj ga uživa satanas peklenski! ‒	E,	trgovci na Reki so čudni ljudje: iz mila delajo	A
Ga vprašajo doma, kako je bilo po svetu. »	E,	« je dejal »ves svet po dreku smrdi!«Kajti dedec	A
je bil trd, sir je bil pust, pa reče prvi: »	E,	da bi se zgodilo, da je ta dolina polna cicvare	A
Haja!« »Komu se smeješ,	e?	« »Komu? Haja!«	A
»Komu? Haja!« »Zakaj se smeješ,	e?	« Beseda je dala drugo, druga tretjo, tretja	A
izgovoril »a« v »hahaha« takole v sredi med a in	e.	»Seveda se je smejala,« so radostno pritrdile	A
nam je povedal tole: . / . / stran 92 . / »	E,	« je rekel in je potegnil ta svoj »e«, kakor	A
92 . / »E,« je rekel in je potegnil ta svoj »	e«	, kakor krojač potegne nit, »e, bili so čudni	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani