nova beseda iz Slovenije
oaze miru; zakaj drugače je spet gospodovala | dialektika | potreb in praznih rok.In pri tem ni šlo toliko | A |
zunanjega in notranjega sveta... O, tudi tukaj ima | dialektika | svoje prste vmes!Ne uideš ji! | A |
in ne priznaš, ostaneš pojav v naravi, ki ga | dialektika | peha med nasprotji in odnosi - in rezultat tistega | A |
pretresli ’uvod‘. Povej torej, kaj je po tvojem | dialektika, | v katere dele razpada in kakšne poti vodijo | A |
»Tudi.« »In ta | dialektika | lahko pokaže resnico samo možu, ki je doma v | A |
tvojega mnenja, kolikor ti lahko sledim.« » | Dialektika | torej ti imenuješ tistega, ki si je pojmovno | A |
storil, seveda s tvojo pomočjo.« »Potemtakem je | dialektika | nekakšen sklepni kamen za vse druge znanosti | A |
Lahko se veselite, . / . / stran 245 . / kajti | dialektika | je na vaši strani.To je svoboda, ki več ne sliši | B |
vaš izviren zgodovinski domislek. Neizprosna | dialektika | zgodovine nam namreč dovolj jasno kaže, da je | B |
ta sijajni zanos želje sprevrača v neželjo. | Dialektika | Erosa vnaša v življenje nekaj povsem tujega | B |
resnično, da obstaja ali - ali“ [537]. Heglova | dialektika | se nanaša na preteklost, sinteza se udejanja | B |
spominu, medtem ko je Kierkegaardova dvočlena | dialektika | obrnjena v prihodnost, z njo se odpira možnost | B |
mnogo takšnih, v katerih prevladujeta logika in | dialektika. | Janez. | B |
jih svetujem tudi bralcem: Vodnik, France: | Dialektika | in metafizika slovenstva (v: Prevrednotenja | B |
dejstva, domisli do kraja in dvigne do znanosti. | Dialektika, | ki v nasprotju z vsemi temi izoliranimi in izolirajočimi | C |
dinamičnimi in nespremenljivimi (marksistična | dialektika) | . Dialektična metoda se od meščanskega mišljenja | C |
zagotovost ali tole in menjenje" in v katerem Heglova | dialektika | "naredi svoj prvi korak" in "izpelje" prvo totalizacijo | C |
določajo drugi zdajle. "Tako bo pokaz [geste] | dialektika | pokazov, mesto [lieu] dialektika mest in določitev | C |
pokaz [geste] dialektika pokazov, mesto [lieu] | dialektika | mest in določitev kraja [situer] bo vključevala | C |
zateka k tej ali oni veliki pripovedi, kakršne so | dialektika | Duha, hermenevtika smisla, emancipacija razumnega | C |
stoletja s Horkheimerjevim in Adornovim delom | Dialektika | razsvetljenstva. Ta kritika se nato v zadnjih | C |
Nasprotno, posredi je čisto logično mišljenje oz. | dialektika. | Welscha seveda zanima predvsem podoba totalitete | C |
harmonizacijske doktrine" (mednje sodi navsezadnje tudi | dialektika | s svojim konstituiranjem oziroma konstruiranjem | C |
medtem ko je do kraja spekulativna Heglova | dialektika | zgolj možganska gimnastika. Vrzimo oko najprej | C |
Druga razločevalna poteza etike maksimuma je | dialektika | možnega in nemožnega.Maksimalno realizirati | C |
KORISTNOSTI IN KNJIGOVODSTVO STRASTI Zamolčana | dialektika | razmerja med načelom ugodja in načelom koristnosti | C |
koraku zastavek, okoli katerega se organizira " | dialektika | rivalstva in delitve".Prej narobe, šele dialektika | C |
dialektika rivalstva in delitve". Prej narobe, šele | dialektika | rivalstva in delitve postavi okvir, znotraj | C |
manipulacija in kontrola, ampak izkušnja in | dialektika. | Kje torej v dialektiki teksture deluje žanr | C |
znanost prihodnosti.« Zares, ali ni zgodovina, | dialektika | različnih pojmov časa, po svoje razlaga celotne | C |
preslikalo« resničnost. Retorika, poetika, celo | dialektika | (v srednjeveškem pomenu) so tu postranskega | C |
septem artes liberales): gramatika, retorika, | dialektika, | aritmetika, geometrija, glasba in astronomija | C |
strani stoiška fizika, še bolj pa logika oziroma | dialektika | poznata in implicitno priznavata - in to stoicizem | C |
spremenljive realnosti. Toda če naj stoiška | dialektika | ne bo omejena na aporetične lastnosti geometrijskih | C |
čigar pravo ime je dogodek. Stoiška logika in | dialektika | šele prek te ravni postaneta vednosti o dogodkih | C |
dejansko vednost o nedejanskih predmetih. " | Dialektika | je kot vrlina in znanost neka dejanskost, se | C |
definirana skoraj v istih terminih kot sama | dialektika, | 'znanost, ki je pokazatelj vseh resničnih stvari | C |
sveta; Bréhier pravilno ugotavlja, da stoiška | dialektika, | potem ko se je povzpela na krhko, netelesno | C |
te površine ne more več zapustiti: "stoiška | dialektika | ostaja na površini bivajočega", pri čemer ta | C |
tudi zase. Platonizem je tako v prvi vrsti | dialektika | rivalstva (amphisbétesis) : bistvo razločevanja | C |
ki smo jo že razčlenili), bi obstajala prava | dialektika, | pri kateri bi tisti "spodaj" imeli možnost postati | C |
spolno opredeljene osi, vzdolž katerih se umešča | dialektika | gospodarja / sužnja, ter obravnava razredne | C |
moškost; penis; zastrti Fanon, Frantz op. 644; | dialektika | gospodarja / sužnja; metafora o črni koži / | C |
Hutching, Billie op. 423 identifikacija; | dialektika | jaza / drugega; heteropatska homoseksualna op | C |
reči, v svoji bistveni neenotnosti. Dejansko | dialektika | ljubezni do realnega in spoznanja realnega, | C |
objektivno resnico. * La dialectique de la durée ( | Dialektika | trajanja), Boivin, Pariz 1936; ponovna izdaja | C |
velikih izvorov zmote. Videli smo, da se je | dialektika | realnega in splošnega odražala v psihoanalitičnih | C |
obstoječi možnosti zmote. Res je sicer, da je | dialektika | zmote in rektifikacije prevladujoča razsežnost | C |
subjektivni, spekulativni del. Vendar pa ima ta | dialektika | svoj korelat v objektnem polu spoznavanja; tudi | C |
srednjem veku nazadovala ali pa jo je vsrkala | dialektika, | vendar se je znova pojavila v poznosrednjeveških | C |
najboljšem primeru pa k filozofskemu védenju. | Dialektika | je zmožnost odkrivanja razpoložljivih argumentov | C |
Platon očitno spoznal, da v nekaterih okoliščinah | dialektika | ne deluje, tako da utegne ostati le še ena možnost | C |
sposobnost, ki običajno izpolnjuje to zahtevo, je | dialektika, | čeprav se v teku dialoga naposled le izlušči | C |
pravi "retorik" počel isto, poleg tega pa imata | dialektika | in retorika enako logično zgradbo. Potem se | C |
logika, znanstveno dokazovanje [apódeixis] in | dialektika | (predmet obravnave v Topiki). V Metafiziki | C |
Kaj misli Aristotel z "dialektiko"? Zanj je | dialektika | nekoliko bolj omejena oblika umske dejavnosti | C |
znanstveno resničnih postavk. Nasprotno pa je | dialektika | oblika sklepanja, zgrajena na postavkah, ki | C |
izvedencih (glej Topika 1,1). Aristotel pravi, da je | dialektika | uporabna na tri načine: kot umsko urjenje v | C |
gumentiranju v sokratskem dialogu. Tretji zahteva od | dialektika | sposobnost, da se zna pri vsakem vprašanju spomniti | C |
resnične. Za Aristotelov sistem je značilno, da je | dialektika, | tako kot tudi retorika, bolj umetnost komuniciranja | C |
retoriko najdemo v zaključenem govoru, medtem ko se | dialektika | pojavlja v obliki razprave z vprašanji in odgovori | C |
Nekoliko se razlikujeta tudi po vsebini. | Dialektika | se navadno ukvarja s filozofskimi ali vsaj splošnimi | C |
retorika pa s konkretnimi ali praktičnimi. | Dialektika | je stroga in gradi verige argumentov, medtem | C |
drami čustva, bodisi pravično ali pa napačno, | dialektika | pa tega ne dela; poleg tega igra ključno vlogo | C |
nauku (obravnavali ga bomo v sedmem poglavju). | Dialektika | in retorika v antiki Aristotelovo stališče | C |
rednotenje, za katero se uveljavi izraz "presoja". | Dialektika | in debatiranje o tezah sta bila pomembna vaja | C |
določitve snovi ali topika in znanost presoje ali | dialektika. | Na splošno je stal na stališču, da tako določitev | C |
določitev snovi kot presoja sodita pod retoriko. | Dialektika | ni bila predmet, ki bi pritegnil dosti Rimljanov | C |
retoriki je hermenevtika za homiletiko to, kar je | dialektika | za retoriko v aristotelski retoriki.Najpomembnejša | C |
do neke mere očiščene poganskih elementov. | Dialektika, | ki jo je treba spoznati pred retoriko, se ukvarja | C |
Oxfordu -- prevzela vodstvo v višjem izobraževanju | dialektika, | retoriko pa so v glavnem študirali kot njen | C |
vseh mestih, ne glede na njihovo velikost. | Dialektika, | tretja umetnost trivija (tako so namreč kasneje | C |
predstavi svojo vedo v tem vrstnem redu: gramatika, | dialektika, | retorika, geometrija, aritmetika, astronomija | C |
razločuje dialektiko od retorike v več pogledih. | Dialektika | preučuje le splošno tezo, medtem ko retorika | C |
hipoteze, ki zadevajo konkretne okoliščine. | Dialektika | je omejena na vprašanja in odgovore, retorika | C |
odgovore, retorika pa gradi zaključen govor. | Dialektika | uporablja popolne silogizme, retorika pa se | C |
manistični učbenik logike. Trapezuntskemu se je zdela | dialektika | manj pomemben predmet, uporaben za nekoga, ki | C |
svoje poznavanje Kvintilijana. Retorika in | dialektika | Filozofska retorika v renesansi se kaže kot | C |
preureditev sistema, po katerem sta se poučevali | dialektika | in retorika, našli v klasičnih virih in so predstavljali | C |
v celoti vključil v retorično vedo. "Kaj je | dialektika | drugega kot neka vrsta potrjevanja in zavračanja | C |
govornika -- učiti, ugajati in ganiti -- naloga | dialektika | le prvo, namreč učiti. Naslednja stopnja pri | C |
poučevanja in še bolj zmanjšal domeno retorike. | Dialektika | se pri njem tako kot pri Agrikolu deli na določitev | C |
argumentacija,. Glej tudi | dialektika; | dokazovanje. Aristid, Elij, | C |
Descartes, René, | dialektika, | dialog, | C |
logika. Glej | dialektika. | logografi, | C |
silogizem,. Glej tudi | dialektika; | entimema. Simah, Kvint Avrelij, | C |
vsega še nismo mogli rešiti. Predvsem pa sama | dialektika | zdravstvenega sistema v Sloveniji prinaša vedno | D |
katerih se vedno znova poganja v skrajnosti. | Dialektika | samopotrjevanja in samozatajevanja preko erotičnih | D |
Delo, 27. januarja Črna | dialektika | Dr. | D |
Delo, 27. januarja Črna | dialektika | Gospod Gašper Blažič je v reakciji (PP-29 | D |
ureditev meje Sloveniji v prid. Ta enostavna | dialektika | se lahko zalomi le, če pride s Hrvaško do resnega | D |
obdelavi snovi in njeni tankočutni koloraturi. | Dialektika | večplastnosti.»Vse se začne s prvo potezo. | D |
karikatura, do absurda udejanjena sprevržena | dialektika, | ki jo je v eni od svojih knjig razgrnil slavni | D |
državljani. Mislim pa, da je za umetnost odločilna | dialektika, | ki se dogaja med vdihom in izdihom. Kaj pa | D |
še manj daljica. Čas ni minevanje, je vselej | dialektika | med dobivanjem in izgubljanjem, poslavljanjem | D |
Metoda, ki lahko spodbudi dušo k spominjanju, je | dialektika | kot veščina primerjanja in analiza pojmov in | D |
Pogled od znotraj Navijaška | dialektika | Teza: Banke niso navadna podjetja, ampak hrbtenic | D |
znanosti na dvoru. Pridružili sta se še retorika in | dialektika, | s katerima je bila na vseh šolah - pravzaprav | D |
Thierry Blöss, ki je tudi avtor knjige z naslovom | Dialektika | odnosov med moškim in žensko. Hitri ritmi | D |
se za napako opravičujemo. K. R. Statika in | dialektika | klasični koncert | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |