nova beseda iz Slovenije
literature; kje so že tisti gimnazijski časi? 2. | Cioran | pripoveduje, kako propada pisatelj, odtrgan | B |
Vsak jezik je dober za nekaj, pravi starec Emil | Cioran. | Če je madžarski najprimernejši za zadnjo kletev | B |
sámozožitev božje luči“... in o tem piše Emile | Cioran | v knjigi O nevšečnosti biti rojen, kjer pravi | B |
v to ”luknjo“ se je naselil naš svet... [gl. | Cioran, | 221].Toda cincum pri Brunu ne pride v poštev | B |
Študentska založba Univerze, Ljubljana, 1998. | Cioran, | Emil: Padec v čas.O nevšečnosti biti rojen | B |
V literaturi stavimo na čas. Romun | Cioran | je celo rekel: kakšna škoda je biti razumljen | D |
Tretji tip odzivov na našo majhnost pa je | Cioran, | ki ga je bilo romunskega rodu celo sram.Morda | D |
ni znan; naša mednarodno znana pisatelja sta | Cioran | in Eliade, ki sta tam živela, Eminescu je pa | D |
Pa je kdo prodrl v svet, morebiti kak novi | Cioran? | Meni Cioran ni preveč všeč, bil je zelo poseben | D |
prodrl v svet, morebiti kak novi Cioran? Meni | Cioran | ni preveč všeč, bil je zelo poseben pisatelj | D |
presežnimi vsebinami arij. Romunski Francoz | Cioran | pravi, da je Bachova glasba obsedena s smrtjo | D |
ogrožena življenje in kultura vsega naroda. Emil | Cioran | je rekel: »Balkanski narodi niso neumni, ampak | D |
jezikom in kulturo, kot so bili Beckett, Nabokov, | Cioran | ...In kakršnih živi in ustvarja danes v Franciji | D |
nikoli vrgla stran. Kako je že rekel moj dragi | Cioran? | Da je bolj perspektivno biti pokopan v skupni | D |
dramatik Eugène Ionesco ter filozof in esejist Paul | Cioran, | v preteklosti rada posvajala in jim pridajala | D |
obdelovanju domačega vrta. Ali, kot je dejal Emile | Cioran, | ti bodoči Helveti so obsojeni na nepomembnost | D |
v Evropo. Ali kot je rekel moj stari Romun | Cioran: | modrost je kozmopolitska. In še to: kasneje | D |
sledili še poskusi ugledališčenja filozofije ( | Cioran, | v režiji Jerneja Lorencija in soprodukciji z | D |
sprejeti »poklicni tujci«, kot sta na primer | Cioran | in nepogrešljivi Kundera.K odločitvi prispeva | D |
značilnosti bolezenskega stanja, pravi Emile | Cioran; | ozdraviti naj bi jo bilo mogoče samo po naključju | D |
urbanistične izkušnje posredoval tudi irski urbanist | Cioran | Tracey, ki je poudaril, da je za celovitost | D |
bilo treba od nečesa živeti, čeprav je že stari | Cioran | rekel, da je Pariz edino mesto na svetu, kjer | D |
Premiera v gledališču Glej | Cioran, | Fuentes, Lorenci Cioran in Fuentes kot avtorja | D |
Cioran, Fuentes, Lorenci | Cioran | in Fuentes kot avtorja, združena v gledališkem | D |
naslov uprizoritvi, ki ima še nadnaslov Projekt | Cioran, | v njenem podnaslovu pa se pojavljata oba pomembna | D |
avtorja oz. režiserja, Jerneja Lorencija. Émile | Cioran | je po prevodu del Zgodovina in utopija (CZ, | D |
namenov neskončno, je vedno en sam. Emile | Cioran | v Zgodovini in utopiji: »V katerokoli veliko | D |
izzvati veliko mesto, eno tistih, v katerih, kakor | Cioran | izjavlja Chamforta, štiri petine prebivalstva | D |
Albance, marveč so se - kot Ionesco, Eliade, | Cioran, | Todorov - asimilirali kot Francozi in pisali | D |
drugim tudi zaradi nekaterih Romunov, kot so | Cioran, | Ionesco, Eliade ... a tudi Tsepeneag, ki sem ga | D |
rezilo - tako je Shakespearovo delo označil | Cioran) | postavil tudi prvič, takrat in zdaj z istim | D |
predstavila velikane: Artaud, Barthes, Lévi-Strauss, | Cioran, | Simone Weil, Natalie Sarraute, Resnais, Godard | D |
so se odločili za francoščino. Romun Emile | Cioran | in Argentinec Hector Bianciotti sta dobra primera | D |
sprejet v francosko Akademijo, medtem ko velja | Cioran, | ki se je skrbno umikal priznanjem in nastopanju | D |
pove več, kot v kakem debelem špehu, ali pa | Cioran | v minornih esejih o agoniji.Kratki literarni | D |
kam naj se danes avtor obrne? Kot pravi Emile | Cioran, | je Evropa (spet Zahodna) spočela vse ideje, | D |
bolje, so jo poznali na Balkanu«, pravi Emile | Cioran | -, pa ni ugajala nespektakularna rešitev.Večkrat | D |
družbenih utopij, ko smo, kot bi rekel Emile | Cioran, | dokončno kastrirani vseh religioznih in ideoloških | D |
Bianchiotti zdaj izhaja pri založbi Grasset. | Cioran | je eden od največjih francoskih prozaistov, | D |
na SP so igrali kar dobro) - njihov pariški | Cioran | se je, da bi vstopil v absolutno svetovno konkurenco | D |
vase in v jutrišnji dan? In čeprav je Romun | Cioran | menil, da beseda revolucija deluje na Francoze | D |
Vodoravno: 1. opast, 6. brzda, 11. muflon, 13. | Cioran, | 14. Odra, 15. Ake, 17. talk, 18. lik, 19. Man | D |
Jurij Hudolin E. | Cioran: | Padec v čas - besedilo, po katerem je naslovljena | D |
Ljubljana, 1998, 329 str., 3920 SIT. Emile | Cioran | (1911-1995), rojen v Transilvaniji očetu popu | D |
je lahko ilegalno prehranjeval v menzah. E. | Cioran | je v pariški intelektualni srenji dolgo časa | D |
Padec v čas je lepljenka krajših esejev, kjer | Cioran | natančno oriše svojo vizijo sveta, ali če kar | D |
hvaljen«. Pri tem fascinira bravuroznost, kako | Cioran | oporeka strupu slave, ki ne samo da smeši tekmovalnost | D |
T. Morrison Ljubljena, in Beletrina, npr. E. | Cioran | Padec v čas, za sprostitev naših bralcev pa | D |
literature? Eden vaših stalnih primerov je | Cioran, | ki je prešel z romunščine na francoščino in | D |
francoščino in se šele tako uveljavil. In vendar je | Cioran | ves čas obžaloval svoj mlad, gibek, elastičen | D |
tradicijo salonov oziroma konverzacije ... | Cioran | govori o prisilnem jopiču ... Ki si ga je | D |
rešitvi: ali se asimiliraš, tako kot na primer: | Cioran, | Naipaulu, Michaux ...Gre za pisatelje, ki se | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |