nova beseda iz Slovenije
filmi, ki jih je režiral španski režiser Luis | Buñuel. | Nagrado DGA so podelili 28-krat, odkar so | D |
Vlog lahkotnih žensk jo je rešil šele Luis | Buñuel | z Dnevnikom sobarice (Le journal d'une femme | D |
zmeraj nosila fetišizirane škornje z vezalkami. | Buñuel | je bil zadnji režiser, ki je dodal nov izraz | D |
občudovanje: »Dreyer bi omahoval, Fellini pa ne, | Buñuel | bi se bil strastno navdušil, Jouvet pa bi se | D |
dano, da se starajo, a ostanejo mladi. Luis | Buñuel | (1900-1983) je bil tak. Tega režiserja, ki | D |
preostalo drugega, kot da je res tako storil. | Buñuel | mu je odpisal, da, žal, ne bo mogel priti.Pred | D |
Man Ray, Rainer Fetting, René Magritte, Luis | Buñuel, | Salvador Dalí, Akira Kurosawa, Mary Wigman, | D |
seboj 170 filmov z velikimi režiserji (Renoir, | Buñuel, | Godard, Demy, Hitchock, Sautet, Ferreri, Chabrol | D |
imel priložnost srečati umetnike, kakršni so | Buñuel, | Ferreri, Sautet. Nekatere ljudi nesreče, smrti | D |
krivde« gre verjetno pripisati dejstvu, da je | Buñuel | bolj kot kateri koli drug režiser identificiran | D |
koli so ti filmi občasno naivni in površni, se | Buñuel | nikoli ni odrekel svojim načelom: »Edino stališče | D |
avtobiografije Moj zadnji vzdihljaj, ki jo je | Buñuel | ob pomoči Jean-Clauda Carriera, soscenarista | D |
Iz tiskarne Luis | Buñuel: | Moj poslednji vzdihljaj Ljubljana, Slovenska | D |
največ družil in ga potemtakem najbolje razumel. | Buñuel | je veljal za ekscentrika in čudaka predvsem | D |
vsakdana to dopuščala. V avtobiografiji se | Buñuel | odpre do konca; spoznamo ga kot radikalnega | D |
niso razumeli pravega pomena gibanja. O filmih | Buñuel | pravzaprav ne pove dosti; oceno prepušča bralcem | D |
opredelil že avtor Branje po izbiri - Luis | Buñuel: | Moj zadnji vzdihljaj Sanjski explicador lastnega | D |
Piše Blaž Lukan | Buñuel | je nadrealist po duši in telesu.Tudi njegova | D |
besedilo se na knjigi ne pojavlja po naključju. | Buñuel | pač ni bil »človek peresa«, zato mu jo je Carrière | D |
mu jo je Carrière pomagal napisati. Z njim je | Buñuel | začel sodelovati leta 1963, takoj po ponovni | D |
da nam iz knjige kar se da neposredno govori | Buñuel | sam.V njegovi pripovedi (izpoved bi bila za | D |
življenjskih obdobij in z različno gostoto, ki pa jih | Buñuel | nenehno navezuje tudi na svoje filmsko delo | D |
ki kljub »nihilizmu« vodi njegovo življenje. | Buñuel | ni tipični španski macho, postavljač, o svojih | D |
napakah govori kvečjemu raje kakor o vrlinah. | Buñuel | je nadrealist po duši in telesu.Tudi njegova | D |
sprejetje skrivnosti. Življenje je skrivnost in | Buñuel | ostaja do kraja njen vdani vernik.Zadnje poglavje | D |
življenja, ki mu ga s svojo navzočnostjo prinašajo. | Buñuel | je namreč vselej tudi vernik življenja.Poleg | D |
estavljena samo iz sanjarjenj (ki jih rad popisuje). | Buñuel | je vendar Španec in Španci imajo, tako pravi | D |
Buñuelovega življenja-filma. Čeprav, kot rečeno, | Buñuel | s filmom ni obseden, pa njegovo življenje vselej | D |
snov njegovih filmov. Ne gre za biografizem; | Buñuel | je nadrealist, najpogosteje gre za sanje.Sanje | D |
poiskal revolver in ustrelil svojo nezvesto ženo.« | Buñuel | je seveda explicador drugačne vrste in Moj zadnji | D |
dvoumen in intriganten, neposreden in čist. Luis | Buñuel: | Moj zadnji vzdihljaj.Prevod Jerneja Žuran in | D |
kot so Kubrick, Hitchcock in ne nazadnje tudi | Buñuel | in de Oliveira, ki so v svoje filme naselili | D |
surrealističnim dogodkom v elegantno opremljeni hiši ( | Buñuel: | gostje po večerji ne morejo zapustiti hiše; | D |
obogatitev kinotečnega arhiva. Oba filma je | Buñuel | zasnoval skupaj s slikarjem Salvadorjem Dalíjem | D |
nasprotno kot danes.« S terminom srednji vek Luis | Buñuel | seveda figurativno označuje arhaični svet rojstne | D |
in hrepenenje pritirajo v psihozo, stari Luis | Buñuel | ji je dal vlogo hladne meščanske svetlolaske | D |
skupinami in prelomu celibata. Kaj bi dal Luis | Buñuel, | da bi lahko snemal filme danes!Najslavnejši | D |
možakar smisel za humor in kruto manipulacijo. Kot | Buñuel, | ki bi mu sam - če bi še živel - prepustil režijo | D |
umetnosti (ruska avantgarda, Baudelaire, Prešeren, | Buñuel, | Srečko s Krasa ...), o njegovi socialni občutljivosti | D |
29. julij Španski filmski režiser Luis | Buñuel | je od očeta, ki se je pri štirinajstih letih | D |
Prejel je najvišjo nagrado. Leta 1962 je | Buñuel, | spet v Mehiki, posnel drugo veliko delo Angel | D |
svobode in Ta mračni predmet poželenja. Luis | Buñuel | je umrl 29. julija 1983. Dogodki na današnji | D |
prav istega leta (1930) uporabil tudi Louis | Buñuel | v filmu Zlata doba.To smo poudarili zato, ker | D |
naj bi jo zaljubljeni Lorca, sovražil jo je | Buñuel, | ker naj bi Dalija odvračala od njunih skupnih | D |
rotterdamski filmski festival Ko se srečata | Buñuel | in De Oliveira Kaj v jeseni življenja muči | D |
Ferreri (Velika požrtija/La Grande bouffe), Luis | Buñuel | (Diskretni šarm buržoazije/Le Charme discret | D |
Zanimivo, da oba avtorja - tako Ferreri kot | Buñuel | - enačita vlogo erotične izkušnje in izkušnje | D |
predstave zdi relevantno meni, je: ali nista | Buñuel | in Ferreri vsak po svoje s propadom nekega razreda | D |
Francija, Italija, 1967, 101 min. R.: Luis | Buñuel. | Glej članek Ko se prerekata Vernik De Oliveira | D |
se prerekata Vernik De Oliveira in nevernik | Buñuel. | 21.00 Še vedno lepotica (Belle Toujours). | D |
se prerekata Vernik De Oliveira in nevernik | Buñuel. | Maribor | D |
se prerekata vernik De Oliveira in nevernik | Buñuel | Na festivalu bosta v paru predvajana Buñuelova | D |
Francija, Italija, 1967, 101 min. R.: Luis | Buñuel. | KD. | D |
tisti prezir do sodobnega meščanstva, ki ga je | Buñuel | tako čudovito upodobil v svojem zadnjem delu | D |
menoj je to naredil le en režiser, in sicer Luis | Buñuel | v Pozabljenih (Los olvidados, 1950), a v bistveno | D |
spolnost-perverzija ... Kot je povedal Vitez, je | Buñuel | zelo zanimiv avtor, ker se niti ideološko, niti | D |
filozofske razprave o bogu, s katerim se je | Buñuel, | sicer zaprisežen ateist, ukvarjal v številnih | D |
ki so večne, in takšne, ki to niso. Luis | Buñuel | je bil nedvomno izjemen avtor, ki je v svojem | D |
filme nujno gledati skozi historično optiko. | Buñuel | je bil ne samo formalno, ampak tudi genetsko | D |
Francois Truffaut ter Orson Welles in Luis | Buñuel. | Najvplivnejši iz sveta glasbe so menda Bob Dylan | D |
umetniškega življenja: Pio Baroja, Valle-Inclan, | Buñuel, | Dalí, Borges, Lorca, Gomez de la Serna ... | D |
sem in nisem razumel. Bil je, kot pravi Luis | Buñuel | za Garcio Lorco, nekdo, ki se ga ne da vzporejati | D |
dadaističnega in nadrealističnega gibanja, kot so Luis | Buñuel, | René Clair, Antonin Artaud, Germaine Dulac, | P |
Dalida Francija, 2005. 1/2. Režija: Joyce | Buñuel. | Igrajo: Sabrina Ferilli, Charles Berling, Michel | P |
zahajali taki ptiči, kot so Jean Cocteau, Luis | Buñuel, | Abel Gance ... Pravo odkritje so postale prav | P |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |